To naj bi ministrstvo, ki ga vodi Zvonko Černač, zapisalo v predlog zakona o interventnih ukrepih na področju infrastrukture in prostora, ki naj bi ga objavilo v kratkem. Ločitev SŽ - Infrastrukture od SŽ naj bi na ministrstvu utemeljili z direktivami EU, ki določajo strogo ločitev upravljalcev javne železniške infrastrukture in prevoznikov. "Osamosvojena" družba naj bi od javne agencije za železniški promet prevzela naloge izdelave voznega reda omrežja, dodeljevanja vlakovnih poti in zaračunavanja pobiranja uporabnine. Na ministrstvu, kjer naj bi že spisali prvo različico zakona, odziva v dveh dneh ni bilo mogoče dobiti, prav tako ne informacije, ali so z napovedanimi spremembami seznanili vodstvo SŽ.

Državnega "prevzema" SŽ - Infrastrukture se zagotovo ne bi razveselili na železnicah. Prav infrastruktura je bila namreč do zdaj - kolikor (ne)logično se to sliši - ena redkih dobičkonosnih dejavnosti SŽ. V letu 2010 je tako ustvarila skoraj 128 milijonov evrov prihodkov, od tega veliko večino na račun pogodb z državo, in leto končala s 5,4 milijona evrov "plusa". Po neuradnih informacijah naj bi država uradna lastnica SŽ - Infrastrukture postala še letos. Z državnim "prevzemom" bo tako Černačevo ministrstvo radikalno poseglo v sanacijo SŽ, ki jih je država šele lani razdelila na tri podjetja (infrastruktura, tovorni promet in potniški promet), združena v holding.

Druga slaba novica za SŽ je povezana z vplačilom prvega obroka 134,3 milijona evrov vredne dokapitalizacije, ki jo je pred skoraj letom dni še na predlog nekdanjega ministra za promet Patricka Vlačiča potrdil državni zbor. Čeprav naj bi država s postopnim vplačevanjem omenjenega zneska v prihodnjih petih letih SŽ zgolj vrnila obveznosti, ki naj bi jim imela do družbe iz naslova ločitve infrastrukture pred skoraj dvema desetletjema, naj bi Černač zdaj z novim zakonom tudi uradno priznal, da denarja za operacijo, ki je SŽ že lani rešila pred insolventnostjo, v proračunu ni. Obljubljeni denar, ki so ga SŽ knjižile v bilance že za leto 2010 (!), naj bi tako družba v celoti dobila šele leta 2023, torej šele sedem let kasneje od prvotnih načrtov.

Pri tem je ključen podatek, da naj bi se zaradi "finančne vzdržnosti državnega proračuna" dinamika plačil prilagodila zapadlosti določenih kreditnih obveznosti SŽ. Povedano drugače, država naj bi z denarjem, ki so ga SŽ že vknjižile v kapital, od leta 2014 naprej dejansko odplačevala dele posojil, ki jih je družba najela z državnim poroštvom. Datume plačil naj bi država in SŽ naknadno določili z letnimi pogodbami, in sicer po sprejemu proračuna za leto, na katero se nanaša pogodba. Mimogrede, po zakonu, ki ga je državni zbor sprejel lani, bi morala država pogodbo o prenosu terjatve do SŽ v kapital podpisati do 3. avgusta lani.

primoz.cirman@dnevnik.si