V jamo se je nameravala v nedeljo popoldne spustiti trojica Tržačanov. Nesrečni jamar je bil prvi, vendar je kmalu po začetku spuščanja po vrvi zgrmel v globino. Njegova prijatelja sta zaslišala samo krik in nato klice na pomoč. V jamo se je spustila jamarka, ki je nato tudi poklicala reševalce. "Očitno je bila šokirana, saj je klicala številko 118. Ker se ji ni nihče javil, je nato poklicala italijanske jamarje, ti pa so poklicali na številko 112. Dobrih 20 minut je trajalo, da smo o nesreči izvedeli slovenski reševalci. Takoj smo sprožili reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo petnajst slovenskih in devet italijanskih jamarjev," je povedal Igor Benko, ki se z jamarstvom ukvarja 33 let, dobrih 24 let pa je tudi jamarski reševalec. "O vzrokih za nesrečo je težko govoriti. Lahko je jamarju postalo slabo, lahko se je slabo oprijel za vrv. Pri spuščanju je uporabljal staro tehniko. Če bi uporabljal novejšo z vrvno zavoro, bi obvisel na vrvi. Pri nas nimamo predpisa, kakšno tehniko morajo jamarji uporabljati, prav tako lahko v jame hodi vsakdo brez najave in plačila. V tujini imajo to veliko bolje urejeno," je dodal Benko, ki je poznal ponesrečenega Italijana.
Benko pravi, da bi morali narediti red tudi na področju jamarstva, saj je Slovenija pravi raj za ljubitelje tovrstnih aktivnosti: "Pri nas imamo več kot 7000 raziskanih jam, po ocenah pa jih je še trikrat toliko neraziskanih. Zato prihaja k nam tudi veliko tujcev. Največ iz vzhodne Evrope, in sicer Rusov, Poljakov, Slovakov in Čehov, precej pa je tudi Italijanov, Avstrijcev, Francozov in Švicarjev. Narediti bi morali tako, kot je praksa v tujini, kjer se moraš prijaviti matičnemu društvu, dobiti dovoljenje in plačati zavarovanje za morebitno reševanje. Tako bi imeli tudi evidenco in bi lahko hitreje posredovali v primeru nesreč."
