V nadškofiji se zavedajo, da pri mnogih sedanje stanje zbuja "občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni", a ob tem dodajajo, da je bil napor zadnje leto usmerjen predvsem v iskanje možne rešitve za nastalo situacijo.

"Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato smo vse napore vlagali v njegovo rešitev. V ta namen smo se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili naši zunanji in notranji svetovalci. Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je nadškofija ni zmogla," priznavajo v mariborski nadškofiji.

Za rešitev finančnega imperija so iskali tudi morebitnega vlagatelja, vendar se je postopek ustavil pri zahtevanih garancijah. Predstavnike malih delničarjev so o teh korakih in naporih obveščali in jim celo prepustili mesto v nadzornem svetu družbe Zvon Ena, zato njihove izjave, da so se pogajali s figo v žepu, v nadškofiji ocenjujejo kot popolnoma neresnične. Zaradi stečaja Gospodarstva Rast bi namreč z rešitvijo Zvona Ena pridobili mali delničarji in upniki Gospodarstva Rast, ne pa nadškofija, dodajajo.

Sicer pa v nadškofiji spominjajo, da cerkveni predstavniki obžalovanja zaradi nastalih razmer niso izrazili samo v nedavnem pastirskem pismu, temveč so to izrekli že večkrat, še posebno pa ob lanski menjavi vodstva mariborske nadškofije, tudi na tiskovni konferenci Slovenske škofovske konference v Ljubljani, nadškof Marjan Turnšek pa tudi v praktično vseh intervjujih.

Nadškofija Maribor je znova povzela tudi obveznosti vseh treh z njimi povezanih gospodarskih družb. Poudarjajo, da je terjatev NLB v višini 93 milijonov evrov zajeta tako pri Gospodarstvu Rast, ki je za te kredite dala poroštvo, kakor tudi pri Zvonu Ena, ki je te kredite dejansko najel. To po njihovem pomeni, da je v skupni vsoti ta terjatev upoštevana dvakrat. Neposredni dolg nadškofije do bank upnic pa znaša 17,2 milijona evrov, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov evrov.

"Nastale razmere so sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Takratni odgovorni so bili takoj, ko je bilo to mogoče, odstavljeni. S tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti. Na žalost je naša finančna kriza sovpadla tudi s krizo v drugih deželah, zato je propadel velik napor, da v tujini najdemo potrebna sredstva za ponoven zagon sistema," so v izjavi za javnost še zapisali v Nadškofiji Maribor.