Konservatorka Marija Režek Kambič z ljubljanske območne enote zavoda je odkrila, da v vogalih temeljnih kamnov nekdanje palače upajo na najdbo kositrnih skrinjic. V teh naj bi bile pergamentne listine, ki so bile sodeč po arhivskih virih med temeljne kamne položene 31. maja 1845. Kaj naj bi na listinah pisalo, nam na zavodu do včeraj niso uspeli odgovoriti.

Odstranjeni okrasni elementi v dobrem stanju

Po odstranitvi gradbenega materiala so konservatorji pod severnimi obodnimi zidovi palače našli večje kamnite bloke, vendar katere od omenjenih skrinjic v tej fazi niso našli.

Obstaja pa možnost, da se katera od skrinjic skriva v južnem delu, vendar južni obodni zid za zdaj še ne bo odstranjen zaradi varovanja gradbene jame. Na preučitev temeljev na tem delu nekdanje palače bo zato treba še počakati.

Režek-Kambičeva je povedala, da je zavod s Kolizeja odstranjene okrasne elemente in kamnoseško izdelane stavbne člene razdelil med Mestni muzej Ljubljana in restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine. Mestni muzej je prevzel določene dekorativne elemente, restavratorski center pa kamnite.

Ohranjeni elementi so po besedah Režek-Kambičeve v dobrem stanju. "Poškodovani so bili bolj ali manj zgolj zaključni sloji," je pojasnila Režek-Kambičeva in dodala, da bodo zaščitene dele predvidoma očistili nečistoč in jih po potrebi konzervirali.

Zavod za varstvo kulturne dediščine namerava ohranjene kamnite kose uporabiti pri obnovi katerega od drugih objektov, ki so v prestolnici zaščiteni kot kulturna dediščina.

Kranjska investicijska družba še vedno čaka

Kranjska investicijska družba, lastnica nekdanjega Kolizeja, pa kljub očiščenemu zemljišču še vedno ne more začeti gradbenih del, saj mora počakati, da Mestna občina Ljubljana izdela občinski podrobni prostorski načrt za širšo okolico Kolizeja.

Kdaj približno bi lahko lastnik zaprosil za gradbeno dovoljenje in posledično začel gradnjo novega Kolizeja, tudi na Kranjski investicijski družbi ne želijo ugibati. Očitno pa so razočarani nad počasnostjo priprave prostorskega načrta, saj je predstavnica za odnose z javnostmi Saša Mrak povedala, da je "postavljati kakršen koli optimalni časovni okvir v tej državni neresno in nesmiselno, saj ga vedno povozi državna birokracija".

Pripravo prostorskega načrta za omenjeno območje je, kot kaže, upočasnilo ministrstvo za kulturo, ki je predpisalo izdelavo konservatorskega načrta za prenovo širšega območja. Ministrstvo je tak načrt zahtevalo, ker bo občinski podrobni prostorski načrt, katerega sestavni del je tudi konservatorski načrt za prenovo, namenjen celoviti prenovi spomeniškega območja. S tem ministrstvo poskuša zagotoviti, da bo prostorski načrt upošteval družbeni pomen in razvojne možnosti kulturne dediščine.

Na kulturnem ministrstvu so ob tem povedali, da je "postopek konservatorskega načrta za prenovo razmeroma mlad institut, zato še nimamo dovolj praktičnih izkušenj s tem, kakšne rezultate lahko pričakujemo". Ravno zato se je ministrstvo za kulturo odločilo, da "še posebej skrbno spremljamo nastanek tega načrta, tudi z vključitvijo različnih strokovnjakov s področja arhitekture, urbanizma in konservatorstva".

Na Mestni občini Ljubljana, kjer pripravljajo prostorski načrt, pričakujejo, da bo konservatorski načrt izdelan do konca letošnje pomladi. Kdaj lahko pričakujemo prostorski načrt, pa na mestni občini niso odgovorili.

Poročilo Janeza Bleiweisa v Kmetijskih in rokodelskih novicah o postavitvi temeljnih kamnov Kolizeja. (Foto: ZVKDS)

V svojem poročilu z naslovom Domača povest Janez Bleiweis piše, da je bil temeljni kamen Kolizeja položen 31. maja 1845 ob peti uri popoldan. Štiri vogelne kamne so položili štirje takratni pomembneži, in sicer grof Welsperg, namestnik deželnega vladarja, ki je zastopal deželno vlado, grof Wolfgang Liehtenberg, namestnik kranjskih deželnih stanov, Franc Langer, kresijski komisar, in Janez Hradecki, takratni mestni glavar.