Spomnimo, pod Vodnikovim trgom so za zdaj arheologi odkrili dobro ohranjene temelje Samostanskih ali Kloštrskih vrat, ki so skupaj z obzidjem varovala srednjeveško in novoveško Ljubljano. Poleg tega so v njihovi bližini odkrili (a še ne izkopali) tudi ostanke frančiškanske cerkve in samostana ter dveh cerkvenih kapelic in plemiško grobišče družine Ausperg, je v ponedeljek povedal vodja izkopavanj arheolog Martin Horvat.

Zato bodo v kratkem na tržnici namestili sonde in začeli omejena izkopavanja ter poskušali ugotoviti, v kakšnem stanju je še neizkopana dediščina pod Vodnikovem trgom. "Šele po tem se lahko odločimo, kaj je smiselno s to dediščino narediti in ali podpiramo predvideno gradnjo garaže ali ne. Če bi bili ostanki zelo dobro ohranjeni, je škoda na tem mestu kar koli graditi, a razloga za to sklepanje za zdaj še ni," je rekel Horvat. Včeraj so tako arheologi za potrebe teh omejenih sondažnih raziskav že omejili teren ter razrezali asfalt, izkopavati pa bodo začeli predvidoma v četrtek, 9. februarja, če bodo vremenske razmere to dopuščale.

"Menimo, da so bile do zdaj na tem prostoru raziskave narejene v zadostni meri in so dodatne nepotrebne, ker stroka že ve, kaj se skriva pod tržnico. O tem obstajajo zapisi, ki se hranijo v arhivih frančiškanskega samostana in dosedanja izkopavanja so to potrdila. Strokovne službe, predvsem pa Zavod za varstvo kulturne dediščine, bi morale označiti ta prostor kot prvovrsten, ki se mora ohraniti, zato naj se v ta prostor ne posega," so zapisali. Pobudnica civilne iniciative Marinka Kurilić je poudarila, da se zavzemajo za to, da izkopavanja počakajo na "boljše čase, ko bo na razpolago dovolj denarja za strokovno ohranitev in situ".

Depoji hrambe arheoloških ostalin so namreč polni, poudarja Kurilićeva. Njena trditev sicer drži, direktor zavoda Muzeji in galerije Ljubljana Blaž Peršin je namreč v ponedeljek povedal, da so njihovi depojski prostori v Ilirski ulici polni, a dodal, da čakajo na gradbeno dovoljenje za Tehnološki park na Barju, kjer bodo dobili nove prostore za hrambo izkopane dediščine. Gradnjo naj bi začeli predvidoma še letos, tamkajšnji prostori pa bi zadoščali za hrambo predmetov za naslednjih 10 do 15 let, je dodal Peršin.