Ključna sprememba tega mestnega dokumenta glede na njegovega predhodnika, ki je definiral strategijo za obdobje 2008-2011, je ta, da se močneje usmerja k medresorskim povezovanjem s šolstvom, turizmom, mednarodno dejavnostjo, urbanizmom in gospodarskimi dejavnostmi, kar je posledica dejstva, da na ravni občine niso predvidena povečanja proračunskih sredstev za kulturo in se načrti hkrati navezujejo na našteta področja. Osnutek strategije ponuja na področju izboljšanja kulturne infrastrukture v premislek 14 investicij, za nekatere od njih pa predvidevajo, da bodo uspele z modelom javno-zasebnega partnerstva. Strategija se najbolj temeljito ukvarja z največjim projektom naslednjega obdobja, Centrom Rog, kar je posledica dejstva, da je projekt že dodobra domišljen, medtem ko deležniki opozarjajo, da je osnutek strategije v nekaterih točkah še nedorečen, neustrezen ali pa ni v sozvočju z nacionalno kulturno politiko.

Demokratični deficit

V uvodu osnutka beremo, da so uspeli na MOL v minulem obdobju nevladnim organizacijam in posameznikom zagotoviti boljše prostorske pogoje za delovanje, vendar pa je prav z njihove strani prišel eden najodločnejših odzivov na novo strategijo. V društvu Asociacija, kjer zastopajo nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, so namreč nezadovoljni zaradi odsotnosti strukturiranega dialoga med mestnimi oblastmi in neodvisnimi producenti, a tudi s 40-odstotnim rezom sredstev na projektnem razpisu ter z načinom priprave osnutka.

Iz društva so svoja stališča in vprašanja naslovili tudi na člana Nacionalnega sveta za kulturo Matjaža Zupančiča, ki jih je v njihovem imenu povzel na torkovi seji sveta. V Asociaciji pravijo, da je bila tokratna strategija v primerjavi s prejšnjo pripravljena brez dialoga z nevladnim sektorjem, oddelek za kulturo MOL pa naj bi nastopal v vlogi ustvarjalca kulture in ne v vlogi servisa in podpore dejanskim proizvajalcem kulture. Opozarjajo, da je nevladni sektor v strategiji samo omenjen, vsi projekti pa so vezani na javne zavode. Pritožujejo se tudi čez dejstvo, da je bilo za izvršnega producenta bodočega festivala svetovnega gledališča v strategiji določeno Slovensko mladinsko gledališče. Sprašujejo se, ali se novi mestni projekti in festivali, ki jih bo kljub splošnemu krčenju financ treba izdatno financirati, mestu obetajo tudi na račun krčenja sredstev za programe in projekte nevladnih organizacij.

Vodja Oddelka za kulturo MOL Uroš Grilc na očitke odgovarja, da so v teku razprave zbrali pripombe tudi od nevladnih organizacij, ki jih bodo revidirali in jih poslali v obravnavo, šele nato pa gre predlog strategije na sprejem v mestni svet. "Ne razumem očitka o demokratičnem deficitu in mislim, da posamezne interesne skupine preveč agresivno nastopajo v vlogi, ki jim morda ne pritiče," je Grilc komentiral izjavo Asociacije.

Eno mesto, dve strategiji

Na osnutek strategije se je s pisnimi pripombami, predlogi in komentarji odzval tudi generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, ki ocenjuje, da se ponavlja stara napaka načrtovanja kulturne politike v mestu: "Imamo eno mesto in dve kulturni strategiji." Rotovnik meni, da je slabost osnutka strategije, "da ga prvenstveno, če že ne kar izključujoče, zanima zgolj kultura oziroma institucije, katerih ustanoviteljica je MOL, in zgolj investicije, ki jih načrtujejo v MOL". Pri tem 11. od 13 splošnih ciljev osnutka poudarja pomen sodelovanja z ministrstvom za kulturo in nacionalnimi javnimi zavodi, vendar to sodelovanje zameji z razvojem novih programskih vsebin le na področjih arhitekture, oblikovanja in sodobnega plesa. Uroš Grilc pojasnjuje, da na teh področjih obstajajo konkretni, že razviti projekti, ki so usklajeni v pisnih dogovorih med MOL in državo, gre pa za dejavnosti, ki se vežejo na bodoči Center Rog in Center sodobnih plesnih umetnosti.

Vseeno je Rotovnik prepričan, da bi morala strategija upoštevati, da v Ljubljani deluje večina osrednjih nacionalnih kulturnih zavodov, ki dajejo mestu s svojimi programi celo večji pečat, kot ga zmorejo v številčnem smislu zavodi, ki jih je ustanovila MOL. Podobno kritiko so na torkovi seji na nastajajoči dokument naslovili člani NSK. Po mnenju predsednika Mirana Zupaniča dokument premalo upošteva povezave med mestnimi in državnimi institucijami, manjka pa mu tudi prepoznavanje Ljubljane kot univerzitetnega središča. Grilc se sklicuje na 14. člen ZUJIK kot krovnega zakona o kulturi, ki lokalni skupnosti daje pravico, da lahko drugače določi vsebino svojega programa za kulturo. Povezovanja Nacionalnega programa za kulturo in ljubljanske kulturne strategije ni mogoče razumeti na način, da mora MOL zgolj finančno, organizacijsko in drugače podpirati cilje in ukrepe nacionalne kulturne strategije, je prepričan Grilc.

Dvoran je dovolj - ali ne?

Strategija predvideva, da bo za Baragovim semeniščem, v neposredni bližini Slovenskega mladinskega gledališča, do leta 2015 zgrajen nov Gledališki center Ljubljana, v katerega bi soinvestirala država. Rotovnik ob tem meni, da mora država najprej poskrbeti za prostorsko rešitev SNG Drama Ljubljana, kjer prizidek kot v primeru Opere ne pride v poštev. Prepričan je, da v strategiji ne drži povsem trditev, da Ljubljani primanjkuje vadbenih prostorov in sodobno opremljenih dvoran, namenjenih sodobnim uprizoritvenim praksam. Grilc zavrača očitek, saj je problematika kronična, cilj pa definiran že dlje časa, nazadnje v obeh analizah stanja na področju kulture, ki sta ju izvedli MOL (2008) in ministrstvo za kulturo (2011). "Z ustanovitvijo Centra urbane kulture Kino Šiška smo le delno rešili problem, ki ga želimo v večji meri rešiti v naslednjem štiriletnem obdobju," pravi Grilc, ki opozarja tudi na navedbe analize ministrstva, kjer med drugim beremo, da "prostori nikakor ne zagotavljajo optimalnih (niti minimalnih) pogojev za kontinuirano in kvalitetno produkcijo, skrajno kritično pa je tudi pomanjkanje vadbenih prostorov".

Eden od bolj smelih ukrepov na področju gledališča je tudi ustanovitev "ljubljanskega festivala svetovnega gledališča", ki bo programsko zanesljivo velik zalogaj, zanimivo pa je, da naj bi bilo osrednje prizorišče festivala Gospodarsko razstavišče, s katerim ima Mitja Rotovnik kot direktor CD vse prej kot dobre izkušnje. "Oba nedavna poizkusa selitve SNG Opere in baleta zaradi brezdomstva sta se namreč pokazala za najbolj zgrešeni potezi, saj Gospodarsko razstavišče ne razpolaga niti z najosnovnejšimi pogoji za izvedbo kakršnih koli odrskih umetnosti." Vprašanje je torej, ali bo MOL ob že tako finančno zajetnem načrtu s festivalom uspelo usposobiti še GR, kar naj po Rotovnikovi oceni nikakor ne bi bilo poceni. Drugače menijo na MOL, kjer Grilc trdi, da je GR sorazmerno dobro tehnično opremljeno, zlasti Marmorna dvorana, ki je tudi akustično povsem sprejemljiva, "gotovo pa bo takšen festival zahteval dodatno scensko opremo, kar pa je stvar konkretnega programa in zahtev izvajalcev".

Minipleks namesto multipleksa

Na področju filmske umetnosti napoveduje mestna politika do konca leta 2013 izdelavo idejnega projekta in dokumentacije za izgradnjo minipleksa mestnega kina v središču Ljubljane, natančneje ob gostilni Figovec. Rotovnik predlaga, da "naj se raje poskrbi za ohranitev obstoječega dvoranskega fonda, kot pa da se gre v zapravljanje proračunskega denarja, v novo grandiozno investicijo, ki je mesto ne potrebuje, saj ima dovolj kinodvoran, ki pa nimajo preživetvene perspektive". V prestolnici je nejasna predvsem usoda filmskih dvoran, kot so kino Vič, kino Bežigrad in kino Komuna. Investicija v minipleks pri Figovcu Rotovnika "premočno spominja na zadovoljevanje morebitnih privatnih interesov", zaradi česar opominja na zgodbo o multipleksu Šumi v središču mesta, od katere je nedavno odstopil zasebni investitor zaradi negativnih ekonomskih projekcij glede rentabilnosti predvajanja filmov, kot navaja Rotovnik.

Bo torej MOL novi kino center financirala z javnimi sredstvi? Grilc pravi, da se je kultura obiskovanja kinodvoran bistveno spremenila, "potrebe mestnega kina s kakovostno in raznovrstno produkcijo terjajo več srednje velikih in manjših dvoran, obenem pa tudi drugo infrastrukturo, ki bo omogočala razvijanje celovite filmske kulture". Lastništvo obstoječih kinodvoran v mestu ter njihova arhitekturna zasnova MOL ne zagotavljata pogojev za drugačno rešitev, zato je predlog nove investicije po Grilčevih besedah logičen.