Objekti v Športnem parku Savsko naselje, ugotavljajo na občini, namreč niso več primerni za vadbo. Posebno v slabem stanju so tudi prhe, slačilnice in sanitarije. V Športnem parku Črnuče si želijo urediti sodobno igrišče za mivko, ki ga v Ljubljani za zdaj ni. Slovenija je prav tako med 20 odstotki tistih držav, ki imajo tudi najslabše razmere za gimnastično vadbo, Ljubljana namreč sploh nima dvorane, ki bi bila primerna za trening vrhunskih športnikov. Zato bi uredili Nacionalni gimnastični center Pegan - Petkovšek in gimnastičarjem končno omogočili primerne razmere za vadbo.

Stožice niso bile dobra reklama

"Čeprav Stožice niso bile dobra reklama za javno-zasebno partnerstvo," kot je pred časom opisal Boštjan Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, "je treba upoštevati, da je razpis za Stožice potekal v drugačnem obdobju in da je recesija vse vključene presenetila ter jim podrla finančno konstrukcijo."

Zdaj je mestna občina spremenila model javno-zasebnega partnerstva. Pri javno-zasebnem partnerstvu v primeru Stožic je šlo za javno-naročniški model, kjer po koncu gradnje dvorane in stadiona ne upravlja zasebnik, ampak javni partner oziroma v konkretnem primeru Zavod Tivoli. V teh primerih pa gre za koncesijske gradnje v sklopu javno-zasebnega partnerstva ali, kot so zapisali na občini, gre za model "projektiraj-financiraj-zgradi/obnovi-upravljaj-prenesi v last javnemu partnerju". Ključno je upravljanje. To pomeni, da novo športno infrastrukturo, skupaj s spremljajočimi dejavnostmi, po obnovi upravlja zasebnik, kar projektu zagotovo dvigne rentabilnost, meni Ferk.

"Sicer športna infrastruktura sama po sebi ni rentabilna, denimo, nogometni stadion bo rentabilen šele takrat, ko bomo imeli stalnega udeleženca v ligi prvakov. Če pa je poleg športne infrastrukture še drug del, ki je ekonomsko in tržno zanimiv, denimo specializirane programske vsebine in gostinske ter druge spremljajoče dejavnosti, potem pa je zadeva lahko rentabilna," pravi Ferk.

Za vse tri projekte je občina dobila iniciativo od zasebnika, v vlogi promotorja. Načelnik občinskega oddelka za šport Marko Kolenc je pred časom povedal, da je na občino prispela promotorska vloga Gimnastične zveze Slovenije za Nacionalni gimnastični center ljubljanskega podjetja Ludus, ki bi obnovilo Športni park Črnuče, ter mariborskega podjetja Pasap (ki se ukvarja s trgovinsko in gostinsko dejavnostjo) za Športni park Savsko naselje.

Občinski favorit naj bi bil sedanji najemnik

Slednje podjetje ima trenutno v najemu Športni park Savsko naselje. Mestna občina ga je izbrala na razpisu, čeprav podjetje ni ponudilo najvišje letne najemnine. Plačujejo namreč 24.600 evrov, najvišjo najemnino pa je ponudil Dušan Vajde, ki je sicer imel v najemu omenjen športni park 18 let, do lani. Ponudil je 31.824 evrov letne najemnine. A podjetje Pasap se je v prijavi na razpis poleg plačevanja najemnine še zavezalo, da bo v športni park v petih letih vložilo še dobrih 1,5 milijona evrov za prenovo objekta in bifeja, mini nogometnega in košarkaškega igrišča, postavitev teniških balonov, drsališča in otroškega igrišča, postavili bi streho nad rolkarski park in nad preostala igrišča, tudi pokrili parkirišče in ga opremili s svetilkami. Od začetka leta 2010, ko je najemnik prevzel Športni park Savsko naselje, pa do danes glavnine teh investicij po naših informacijah še ni bilo, pred tedni pa so začeli postavljati drsališče.

Prav podjetje Pasap pa naj bi bilo tudi trenutni občinski favorit, s katerim naj bi sklenili pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov blizu občini. Zanimiva je tudi podobnost med občinsko predstavitvijo projekta revitalizacije Športnega parka Savsko naselje in Pasapovo prijavo na razpis iz leta 2010, kjer opisujejo investicijska vlaganja.

Občina je namreč v projekt revitalizacije vključila vse tisto, kar naj bi uredili že v podjetju Pasap v naslednjih petih letih, in sicer na občini predvidevajo rušenje obstoječega in gradnjo novega, modernega gostinskega objekta (sicer s sanitarijami in garderobami ter fitnesom in wellnesom), postavitev teniških balonov in balonov nad nogometnim igriščem, obnova teniškega, nogometnega, košarkaškega in otroškega igrišča, drsališče, postavitev strehe nad rolkarskim parkom in razsvetljave. Poleg tega pa so v projekt revitalizacije na občini vključili še novo stezo za tek okrog vsega parka, kotičke za sprostitev ter park ogradili z ograjo.

Prvi slovenski gimnastični center leta 2013

V središču obnove Športnega parka Črnuče je nova dvorana za odbojko na mivki, na mestu, kjer so zdaj igrišča za tenis. Vse razen treh igrišč bodo podrli. Dvorana bo večinoma pritlična, le v enem delu se bo dvignila v nadstropje, vse površine pa bodo velike 1600 kvadratnih metrov. Nova dvorana bo primerna tudi za tekmovanja, sprejela pa bo približno 200 obiskovalcev in gledalcev, je razvidno iz občinske dokumentacije. Tudi v tej dvorani je previden manjši dnevni bar za največ 50 ljudi.

Nov gimnastični center Pegan - Petkovšek bo zrasel ob Gerbičevi in Koprski ulici, na mestu Športnega parka Svoboda, končan pa naj bi bil do leta 2013. V njem bodo po izbrani arhitekturni rešitvi urejene štiri dvorane, in sicer v pritličju dvorana za športno gimnastiko in dvorana za ritmično gimnastiko, ki se bo uporabljala tudi kot dvorana za tekmovanja. Dvorani loči premična pregradna zavesa. V prvem nadstropju je večnamenska telovadnica za aerobiko, ples in druge športe, ki se jo da pregraditi in uporabljati kot dve kongresni dvorani. V drugem nadstropju predvidevajo še dve manjši telovadnici, eno večnamensko in drugo za fitnes. V zadnjem, tretjem nadstropju bo pet pisarn in sejna soba. Arhitekturno rešitev so oblikovali arhitekti Tjaša Vrečko, Danilo Rakoše in Igor Vintar, družbe Slovenija projekt.

Mestna občina bo v sklopu teh javno-zasebnih partnerstev, tako kot pri projektu Stožice, prispevala zemljišča, in sicer za športni center Savsko naselje 17.500 kvadratnih metrov zemljišč za Bežigradom, 13.655 kvadratnih metrov zemljišč v Trnovskem predmestju bo namenjenih Nacionalnemu gimnastičnemu centru in 18.800 kvadratnih metrov zemlje v Črnučah ter Stožicah za Športni park Črnuče. Zasebni partner bo nato pridobil stavbno pravico, najprej za čas gradnje ali obnove, nato pa za celotno koncesijsko obdobje. Kakšno bo to obdobje, se bodo na občini še dogovorili v postopku izbire zasebnega partnerja, pred objavo razpisa pa so predvidevali, da naj bi koncesija trajala 30 let. Po preteku koncesijskega obdobja bo zasebnik prenesel objekt na občino.

Medtem pa mora zasebni partner prevzeti vse finančne stroške in obveznosti pri projektiranju, zagotoviti vsa upravna in gradbena dovoljenja, pripraviti zemljišče in zgraditi objekt v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom ter nazadnje pridobiti še uporabno dovoljenje. Potem pa ves čas koncesije seveda tudi vzdrževati center.