V okviru lani sprejete podonavske strategije Slovenija in Hrvaška v sklopu pobude Krško-Zagreb načrtujeta skupno urejanje porečij Save in Sotle, ki državi ne bi povezala le v tehničnem smislu, temveč bi prispevala tudi k skupnemu razvoju na področju prometa, turizma, rekreacije in kulture. Blizu 700 milijonov evrov vreden projekt bi finančno podprla tudi pobudnica strategije Evropska unija, ki v svoji politiki urejanja celinskih voda izpostavlja tri temeljna izhodišča: zadrževanje voda za primere sušnih obdobij, preprečevanje poplav in proizvodnjo električne energije.
Po besedah slovenskega koordinatorja projekta Aleša Bizjaka iz republiškega inštituta za vode bi v skrajnem jugovzhodnem delu Posavja predvidoma do leta 2020 nastalo veliko multimodalno vozlišče. Obstoječima avtocesti in mednarodni železniški progi Ljubljana-Zagreb se bosta pridružili še civilno letališče v Cerkjah ob Krki s poslovno-logističnim centrom Feniks ter pristanišče za rečni tovorni in potniški promet v Brežicah. Ob obrežju reke načrtujejo tudi gradnjo kolesarske steze, ki bi se iz smeri Ljubljane nadaljevala vse do Beograda.
Projekt so na naši vladi medresorsko že uskladili, v nadaljevanju bodo ustanovili še skupno slovensko-hrvaško komisijo za vodenje projekta, ki bo morala poskrbeti tudi za premostitev nekaterih težav, ki se rišejo. Slovenija se namreč zavzema za vzpostavitev 4. stopnje plovnosti Save, kar pomeni, da bi do Brežic lahko plule tudi tovorne ladje, Hrvaška pa je v svoji strategiji razvoja plovnosti do državne meje za zdaj bolj naklonjena manjšim turističnim plovilom.
