V torek so se župani in predstavniki občin Mežica, Črna, Dravograd, Prevalje in Ravne v avstrijski Suhi sestali tudi s predstavniki firme Alpswind, ki je investitor projekta, da bi o tem izvedeli kaj več. Sinoči pa so o tem na svoji seji razpravljali tudi mežiški svetniki.

"Nismo izrecno proti gradnji vetrnic, želimo pa, da nam investitor pred začetkom gradnje predloži tudi presojo vplivov na okolje in da smo enakovredna stranka v postopku," poudarja mežiški župan Dušan Krebel.

Župani: Olje v podtalnici bi pomenilo katastrofo

Energetski park, ki ga nameravajo na Peci postaviti Avstrijci - šlo naj bi za osem vetrnih turbin, ki bi z električno energijo oskrbovale 15.000 avstrijskih gospodinjstev - naj bi stal 26 milijonov evrov.

A naravovarstveniki na obeh straneh meje se bojijo morebitnih škodljivih vplivov. "Gorski masiv Pece je zelo pomemben vir pitne vode za prebivalce tostran in onstran meje. Samo na slovenski strani se iz izvirov Šumc in Topla z zelo kakovostno pitno vodo oskrbuje okoli 15.000 prebivalcev, na avstrijski strani pa še več. Skupaj je torej od izvirov pod Peco odvisnih od 40.000 do 50.000 ljudi. Glede na to, da je na vsaki vetrnici 400 litrov olja, se ob morebitni zrušitvi zgolj ene same, na primer v primeru viharja, lahko zgodi, da bi to olje steklo v podtalnico. In ker se pitna voda v nedrjih Pece zadržuje dobra štiri leta, to lahko pomeni resno grožnjo," opozarja predstavnik Planinske zveze Slovenije in član Odbora za okolje in prostor občine Mežica Drago Dretnik, ki je pluse in minuse gradnje vetrnic zelo podrobno predstavil tudi mežiškim svetnikom.

Pomisleki tudi pri Avstrijcih

Avstrijski kolegi so neuradne, a okvirne podatke o nameravanem projektu Korošcem prvič predstavili maja letos in obenem izrazili tudi pomisleke. Avgusta je prišla iz društva Naturfreunde Petzen (Prijatelji narave Pece) s sedežem v Šmihelu pobuda, da bi se gradnji uprli skupaj z našo planinsko zvezo, ki se je prav tako jasno zavzela proti načrtovanemu posegu v prostor.

Prvi uspeh je bil, da so septembra v avstrijskem Celovcu ustanovili Arbeitsgemeinschaft Lebensraum Petzen (ARGE), kar v slovenskem prevodu pomeni Delovna skupnost Življenjski prostor Peca, in sestavili dvojezično pristopno izjavo, s katero so se zavezali, da bodo sodelovali v prizadevanjih za preprečitev škodljivih vplivov planiranega projekta.

"Že skopa dokumentacija je vzbudila pri nekaterih organizacijah in posameznikih onstran in tostran meje veliko zaskrbljenost. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kaj se bo s to našo lepo goro dogajalo v bližnji prihodnosti. Še posebno ne, ker nam vsak trenutek ter leta in leta podarja 'modro zlato', to je najkakovostnejšo pitno vodo," še opozarja Dretnik.

Nasprotniki vetrnic dvomijo tudi o investitorju

Kot je še izpostavil, je nujno, da dobimo temeljite odgovore tudi na vprašanja, kako bo postavitev vetrnic vplivala na živali in rastlinje, kolikšen bo hrup, brez dvoma pa bo to vplivalo tudi na pohodniški turizem in turno smučanje.

"Skrbi pa nas tudi, da menda investitor naj ne bi imel nobenih referenc v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn. Na Peci želi postaviti poskusno napravo z nepreizkušenimi lesenimi stebri in vetrnicami, zato je dvom o primernosti investicije toliko večji," opozarja Dretnik.