Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so ljudi poskušali pomiriti, da so v državnem prostorskem načrtu predvideni trije načini, s katerimi jim bo država povrnila škodo, in sicer nadomestna kmetijska zemljišča, odkupi in odškodnine ter komasacije. Sicer pa gre na tej stopnji le za osnutek javno razgrnjenega načrta, pravijo. Kmetje in preostali, ki jih gradnja zadrževalnikov zadeva, imajo do 28. novembra čas za pripombe in predloge, ki jih bodo na ministrstvu poskušali upoštevati in zasnovati projekt, ki bo za ljudi v šestih občinah Spodnje Savinjske doline čim manj boleč.
Poplavne površine bodo zmanjšali za polovico
Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v tem delu Slovenije je izdelal Razvojni center Planiranje. Njihov direktor Rado Romih je pojasnil, da je na Savinji predvidena gradnja osmih, na Bolski pa dveh suhih zadrževalnikov. S tem posegom se voda iz obeh rek ne bi več nenadzorovano izlivala iz struge in poplavljala, ampak bi se umaknila v zadrževalni prostor, ki bi bil ograjen z dovolj visokimi nasipi. Poplavna varnost ne bi bila večja samo v Spodnji Savinjski dolini, ampak tudi v Celju in Laškem, saj bi se pretok Savinje tik pred Celjem zmanjšal za 300 kubičnih metrov vode v sekundi. "Poplavno območje bi se prepolovilo. Zdaj je na tem območju 1600 hektarjev poplavnih površin, potem bi jih bilo le še 771. Na tem poplavnem območju stoji 779 objektov, od tega 324 bivalnih. Po gradnji suhih zadrževalnikov ne bi bil noben od teh poplavno ogrožen", je našteval prednosti projekta Romih.
Da je gradnja suhih zadrževalnikov nujno potrebna, že več let opozarjajo v celjski mestni občini, kjer so letos na lastno pobudo izdelali okoli 67 milijonov evrov vreden projekt za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje. Slovenija ima namreč v tem finančnem obdobju za poplavno varnost na voljo 80 milijonov evrov kohezijskega denarja in Celjani te priložnosti ne želijo zamuditi. Že poleti so napovedovali, da bodo septembra projekt poslali v Bruselj, vendar se je zadeva ustavila v Ljubljani.
Okoli novega leta zelena luč za celjski projekt
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da ga bo najverjetneje treba racionalizirati, tako da bo njegova vrednost manjša kot 50 milijonov evrov. To pomeni, da o sofinanciranju ne bodo odločali v Bruslju, ampak v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po navedbah ministrstva bo odločba najverjetneje izdana okoli novega leta. Odločbo nestrpno pričakujejo tudi v Laškem, kjer načrtujejo ureditev marijagraškega ovinka in Savinje do Udmata. Svetovalec na laški občini Luka Picej je povedal, da je upravna enota Laško v prvi polovici novembra letos že izdala gradbeno dovoljenje za prvo fazo del. "S prestavitvijo marijagraškega ovinka bi vodostaj visokih vod znižali za 25 do 30 centimetrov, z ureditvijo vsega odseka, vključno z ureditvami na ovinku Udmat, pa bi se gladina visokih vod v Laškem znižala za 90 centimetrov," pravi Picej.
S poplavami imajo težave tudi v občini Šentjur, ki je sama pripravila projekt za večjo poplavno varnost, okoljsko ministrstvo pa ga je vključilo v celovit projekt urejanja povodja Savinje s pritoki. Kot pravijo na občini Šentjur, pa vse skupaj poteka tako zelo počasi, da bodo prej kot večji kohezijski projekti prišli na vrsto manjši, ki se financirajo prek vodnega sklada. Največji projekt bo suhi vodni zadrževalnik za okoli 650.000 kubičnih metrov vode ob Voglajni, ki so ga že umestili v prostor, skupaj z navezovalno cesto Dramlje- Šentjur.
