Včasih je namreč v stavbi delovala novomeška čitalnica, tiskarna, svoj čas je v njej treniral tudi olimpijec Leon Štukelj, nato je tam imelo prostore sokolsko društvo, veliko občanov mesta ob Krki je tukaj prvič šlo na ples ali v kino. Znotraj stare stavbe je zgodba drugačna. V njej deluje Društvo za kulturno osveščanje, ki je skupaj z drugimi društvi in podporniki začelo urejati že leta zanemarjene prostore. Kolikor so pač lahko s prostovoljnim delom in brez denarja, so uredili sanitarije, zloščili parket in prebelili stene v veliki galeriji, uredili ateljeje za nekaj kiparjev in slikarjev, prostore za vaje glasbenih skupin in podobno. Napeljali so tudi elektriko, saj stara napeljava ni več delovala. V kleti sta zdaj urejena oder za koncerte ter šank, ki so ga dva meseca varili iz odpadnega železja.
Dokler je dom propadal, ni nihče rekel niti besede
"Lani se je v Sokolcu res dogajalo. Koncerti, razstave, inštalacije, projekcije. Imeli smo več kot sto dogodkov čez vse leto. Pred dvema letoma smo izdelali tudi program za dom, v katerem smo natančno razdelali, kaj bo v katerem prostoru, čemu bo namenjen. Vendar tega z občino, lastnikom doma, nikoli nismo uskladili. Za njih alternativna družbena scena v Novem mestu takrat ni obstajala," razlaga bivši predsednik Društva za kulturno osveščanje Matjaž Grum in dodaja, da je župan sicer dovolil začasno uporabo prostorov nekaterim društvom.
"Dokler je stavba propadala, ni nihče nič rekel, ko smo začeli nekaj delati, pa so nekateri takoj zastrigli z ušesi. Seveda naši dogodki niso bili po vseh predpisih, vendar takšne zadeve zahtevajo goro administracije, ki je nismo vešči, pa tudi denarja zanjo nimamo. Jasno je, da mora biti določen red, da lahko zadeve delujejo. Zato bi morala občina dogajanje v domu podpreti pa tudi začeti obnovo stavbe," še razlaga Grum in dodaja: "Mesto, ki pušča propadati najstarejši narodni dom v državi, si tega naziva ne zasluži."
Društva pogrešajo sogovornika na občini
Letos je bilo koncertov in podobnih dogodkov v narodnem domu malo. "Če želiš organizirati koncert, potrebuješ varnostnike, dovoljenje za prodajo pijače in vse, kar spada zraven. Od pobrane vstopnine, ki znaša približno sto evrov, tega ne moremo plačati, poleg tega ta denar vedno pripade glasbenikom, ki pridejo igrat," pove Sebastjan Šeremet, predsednik prej omenjenega društva, ki ima v Sokolcu tudi svoj slikarski atelje. Kot pravi, so jim nagajali razni inšpektorji, ki so jim med drugim naložili 1500 evrov kazni zaradi kajenja. Dva dni po tistem, ko so po dolgih letih organizirali karneval skozi Novo mesto, jih je "v zahvalo" obiskala še policija, ki je iskala droge.
"Lahko bi jim bilo jasno, da je tam, kjer so droge, tudi denar. Tega pa pri nas očitno ni. Mogoče niti ne bi bilo tako slabo, če bi se ukvarjali s preprodajo droge, saj bi vsaj imeli denar, da bi lahko kaj uredili," se pošali Šeremet. V društvu pogrešajo sogovornika na občini, ki bi njihovo dejavnost razumel in jim priskočil na pomoč. "Treba bi bilo napeljati elektriko v zgornje prostore, v zvezi s tem bi lahko kaj naredila tudi občina," še pravi Šeremet in dodaja, da jim ta, umetnikom nenaklonjeni kapitalizem prinaša vsaj nekaj dobrega: "Ker občina zapravlja denar za druge, po njihovem mnenju potrebnejše stvari, nima denarja za narodni dom in nas za zdaj še pusti pri miru." Mladi "Sokoli" se očitno bojijo, da bi občina po obnovi namenila dom neki standardni, ne pa alternativni kulturi po vzoru ljubljanske Metelkove. "Občina naj poskrbi za zunanjost, mi pa bomo za vsebino," pravijo.
