V kakšnem stanju je vaš hrbet?
Gre na bolje, a je še daleč od tega, da bi bilo perfektno in stoodstotno. Delam po prilagojenem programu v fitnesu in na popoldanskih treningih. Jutri imam pregled z magnetno resonanco, ko bomo točno videli, zakaj se gre. Ko me je zagrabila bolečina, je šla ta dol po nogi vse do mečne mišice, da sem čutil mravljince. Bolečine so bile tako grozne, da nisem mogel dvigniti niti mojega otroka, ki ima deset kilogramov.
Kje so glavne razlike med letošnjo zasedbo ACH in tistimi iz preteklih sezon, ko ste že bili član tega kluba?
Po imenih mogoče nismo tako močni, a smo mladi, zagnani in delovni. Če bomo ostali prava klapa, se držali Kolakovićevega sistema, potem lahko naredimo marsikaj. Prvi cilj pa je, da se prebijemo v drugi krog lige prvakov.
Trener Kolaković je za vas izpostavil, da vas vidi kot vodjo na igrišču.
To se od mene tudi pričakuje. Sem namreč na takšnem igralnem mestu, kjer je zelo dobrodošlo, da sem vodja. Vidim se v tej vlogi, na tem pa moram tudi še delati. Hočem pomagati mlajšim soigralcem in jim svetovati.
Kako se soočate s pritiskom, da za vas mladost in neizkušenost ni več izgovor za morebitne slabše igre?
Zavedati se moram, da se mi ne bo več popuščalo. Zdaj sem jaz tisti, ki mora prevzeti odgovornost, in tega se ne bojim. Zato sem tudi ostal v klubu, da se še bolj formiram kot vodja in kot nosilec. Če greš premlad v tujino, se lahko stvari hitro obrnejo v drugačno smer. Za menoj je tudi Kolaković, na katerega se lahko vedno zanesem, ko je to potrebno.
