Fotonini upravi zadnjih deset let predseduje dr. Matjaž Lukač, tudi prejšnji predsednik, od marca letos pa podpredsednik Inženirske akademije (IAS). Tako kot predstavnik stroke kot podjetnik in menedžer si intenzivno prizadeva za spodbujanje tehnološkega, inovativnega ter posledično tudi gospodarskega preboja Slovenije.

Kaj vam osebno pomeni voditi tako "gazeljo gospo" spoštljive starosti, kot je Fotona?

Fotona je bila moja prva zaposlitev po diplomi. Podjetje mi je omogočilo nadaljnji študij laserske fizike v ZDA, kasneje pa tudi študij menedžmenta. Ponosen sem, da sem danes lahko del vodstvene ekipe enega najbolj odličnih podjetij v Sloveniji. Dinamičnost in stalno inoviranje izdelkov ter tehnologij je v Fotoninih genih že od samega začetka podjetja leta 1964. Ravno zato je bila Fotona v času svojega obstoja sposobna kar nekaj večjih preskokov. Začela je z razvojem in prodajo raziskovalne opreme, bila v nadaljevanju zelo uspešna kot proizvajalka vojaške opreme in se nato preusmerila v proizvodnjo optične komunikacijske opreme ter industrijskih in medicinskih laserjev. V zadnjih 10 letih smo Fotono strateško preusmerili v razvoj in proizvodnjo medicinske laserske opreme, ki danes predstavlja veliko večino prodaje podjetja.

Ne strinjam se s primerjavo Fotone in podjetij z gazelami na splošno. Gazela je sicer hitra in vzdržljiva žival, toda tudi ona se mora po tem, ko pobegne levu ali gepardu, ustaviti in spočiti. Pobeg enemu gepardu ni zelo odločilen dogodek v gazeljem življenju. Biti mora sposobna veliko takšnih "zmag". Tudi za Fotono se vsako leto, vsak mesec in vsak dan, začne nova bitka. Podjetje in gazela nikoli dokončno ne zmagata. Zato je v povezavi s priznanji podjetjem upravičeno prisotnega veliko cinizma. Nič nenavadnega ni, da podjetje, ki je dobilo priznanje, kasneje zaide v težave. Meni se zdi bolj kot s posamezno gazelo primerna primerjava podjetja s čredo gazel, kjer gazele predstavljajo izdelke ali storitve podjetja. Gazele imajo namreč tako kot izdelki omejeno življenjsko dobo. Samo čreda lahko preživi na dolgi rok. Naloga črede oziroma podjetja je z razvojem vedno bolj hitrih in vzdržljivih mladih gazel ohranjati dolgoročno vitalnost črede.

Ste eden redkih strokovnjakov, ki v prihodnost tehnološkega in gospodarskega razvoja ter rasti države zrejo s pozitivnim pogledom. Na čem temelji ta vaša naravnanost?

V zadnjem obdobju je, kar zadeva našo državo, kar težko ohranjati optimizem. Vendar to ne spreminja dejstva, da je treba prihodnjo uspešnost Slovenije graditi na državi z visokotehnološko industrijo za svetovne tržne niše. Za večjo množično proizvodnjo je Slovenija predraga in ima premajhen lastni trg.

Konkurenca med posameznimi podjetji se je v zadnjih letih umaknila konkurenci med omrežji podjetij in poslovnimi zvezami, ki izkoriščajo prednosti razvitih odnosov med udeleženci. Tako poudarjajo tržni strokovnjaki. Je bil to morda tudi povod za ustanovitev akademije LAHA?

Bojim se, da gre pri poudarjanju sodobnega pomena omrežij bolj za pretiravanje in novo modno nišo za poslovne svetovalce. Nič novega ni, omrežja in poslovne zveze so bili vedno pomembni. Vendar pa imajo tudi omrežja svoje omejitve in podjetja še vedno naravno težijo k neposrednemu lastništvu in nadzoru. To dokazuje tudi zadnji prevzem Motorole s strani Googla, kjer se je Google namesto povezave v omrežju raje odločil za neposredno kontrolo nad enim od udeležencev.

Povod za ustanovitev akademije LAHA pa je v resnici bila naša ugotovitev, da razvoj in prodaja visokotehnološke medicinske laserske opreme zahtevata tesno sodelovanje večjega števila relativno neodvisnih udeležencev v procesu.

Med visokouvrščenimi kandidati za priznanje gazela so vsako leto tudi visokotehnološka podjetja. So izdelki teh podjetij "motorji prihodnosti", ki jih vidite na Tehnološki avtocesti, kot ste v IAS poimenovali projekt nacionalnega konsenza za inovativno Slovenijo?

Motorji slovenske prihodnosti ne bodo posamezni izdelki, ampak podjetja, ki bodo lahko sistematično in na daljši rok razvijala in prodajala na globalni trg vedno boljše in bolj inovativne izdelke. Projekt Tehnološke avtoceste predstavlja vizijo Inženirske akademije, kako z učinkovitim sodelovanjem med državo, raziskovalno sfero in gospodarstvom v Sloveniji vzpostaviti obdržati in zagnati čim več takšnih dolgoročnih "motorjev" napredka Slovenije.

Katere so po vaših izkušnjah najvišje prepreke pri mednarodni rasti? Kaj bi na podlagi teh svetovali mlajšim podjetjem?

Za mlajša podjetja je značilno, da njihova čreda sestoji iz ene same gazele. Ta je lahko zelo hitra in zmogljiva, toda velikokrat mora šele najti svoj trg, na katerem bo lahko preživela. V razvitem svetu je zato najbolj pogosta rešitev za takšna mlajša podjetja, da se prodajo ali pridružijo večjemu podjetju. Mlajšim podjetjem bi svetoval, da dobro ocenijo svojo kondicijo in možnosti za uspeh, preden se odločijo za popolnoma samostojno pot.

Slovenija pa bi morala poleg nastanka novih podjetij posvetiti veliko pozornosti tudi obstoječim "motorjem", ki lahko predstavljajo naravne zaveznike novonastalim visokotehnološkim podjetjem. V nasprotnem primeru bodo naše gazele pokupile tuje korporacije, kar pa ne bo vodilo do novih delovnih mest v Sloveniji.

Predstavljate oziroma pozicionirate se z drzno izjavo: "Najbolj zmogljivi in najbolj zanesljivi laserski sistemi na svetu." V čem je moč blagovne znamke Fotona? Kako vam uspe prepričati kupce, da ima Fotona najboljše laserje na svetu?

Navedena izjava ne pomeni samo tržnega pozicioniranja, ampak tudi strateško smernico pri razvoju vseh naših izdelkov. Razvoja novega izdelka ne začnemo, če že na začetku ne vidimo, da bo ta izdelek s svojimi tehničnimi karakteristikami prekašal izdelke konkurence. Podobno je tudi z najvišjo zanesljivostjo.

Prisegamo na vertikalno integracijo oziroma na obvladovanje vseh ključnih proizvodnih tehnologij v lastni hiši. To nam omogoča konsistentno ohranjanje izredno visoke kakovosti in zanesljivosti izdelkov, kar nam priznavajo tudi konkurenti. Visokotehnološko podjetje je lahko zares odlično samo, če ne pristaja na kompromise. Izdelki z najbolj inovativnimi tehničnimi karakteristikami ne pomenijo nič, če niso tudi tako zanesljivi kot že uveljavljeni standardni izdelki.

Po podatkih ima Fotona 17 odstotkov deleža na svetovnem trgu dentalnih laserjev. Kolikšen delež pa je vaša ambicija?

Naša ambicija je postati številka ena na svetu. Trenutno smo številka dve, takoj za našim največjim ameriškim konkurentom. Zelo smo ponosni na našo najnovejšo gazelo, dentalni laser LightWalker, ki smo ga predstavili svetovnemu trgu v prvih mesecih letošnjega leta. Ker imamo veliko izkušenj s problematiko uvajanja novih izdelkov v proizvodnjo, smo bili s promocijo na začetku nekoliko previdni. Kljub temu nam je letos prodaja dentalnih laserjev že zrasla za 50 odstotkov.

Mislim, da bi bilo na splošno bolje, če bi se priznanja gazela dajala uspešnim izdelkom ali storitvam in ne podjetjem. Na eni strani bi bila pravilnost odločitve lažje ugotovljiva z ugotavljanjem trenutnih uspehov gazele v tekmi z naravnimi sovražniki, po drugi strani pa ne bi bili nič presenečeni, ko bi videli, da se je gazela po preteku svoje življenjske dobe upehala in postala plen konkurence na trgu.

Kako bi opisali profil podjetja, prave gazele za novo desetletje?

V podjetjih je treba najti pravilno razmerje med investiranjem v inkrementalne izboljšave izdelkov, ki omogočajo ohranjanje in zmerno povečevanje tržnega deleža podjetja, ter investiranjem v razvoj popolnoma novih izdelkov, ki imajo vsaj potencialno možnost izredno velikega uspeha na drugih trgih.

Ta drugi del je vedno zelo tvegan, saj izkušnje kažejo, da je skoraj nemogoče napovedati uspešnost revolucionarno novih izdelkov. Še posebno to velja za visokotehnološke izdelke. Vendar pa je z upoštevanjem vedno večje globalizacije svetovne konkurence in trga pravi profil podjetja lahko samo tisti, kjer se bo podjetje vedno manj zanašalo na izdelke s preizkušenimi geni in bo vedno več svojih izdelkov zasnovalo na novih, še nepreizkušenih genih.

Pogovor v celoti je na www.gazela.com