Čeprav predstavniki okoljskega in prometnega ministrstva poudarjajo, da bo pot do dokončne različice železniškega vozlišča še dolga, je že nekaj časa znano, da sta v igri le še dve rešitvi. Tako imenovana varianta 4, ki se je tako po ekonomskih, ekoloških in gradbenih kot tudi urbanističnih merilih v študiji variant izkazala za najprimernejšo, predvideva ohranitev potniških prog in glavne železniške postaje na nivoju terena, poglobitev tovornih prog v središču mesta in umestitev nove hitre proge na obstoječem koridorju med Brezovico in Ljubljano. Gradnja tovornih prog bi trajala pet let, potniške pa bi gradili štiri leta. Ker bi morala dela potekati ločeno, bi samo gradnja vzela devet let. Takšna rešitev bi po študiji, ki so jo v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki izdelali v podjetjih IB Vössing in Vepro iz Berlina, stala dobri dve milijardi evrov oziroma 15,2 milijona evrov na vsak kilometer nove proge. Za primerjavo: cena gradnje avtocest v Sloveniji se je gibala od povprečno 2,2 milijona evrov na nenaseljenem in nezahtevnem terenu do med 15,1 in 47,1 milijona evrov na najzahtevnejšem terenu.

Čeprav je za dobro 1,1 milijardo evrov dražja in bi predvidoma vzela še dodatna tri leta, je ministrstvo za okolje in prostor v igri pustilo tudi varianto 1, ki predvideva poglobitev tako potniških kot tovornih prog na vsem območju med Jadransko cesto, Drenikovo ulico in Kajuhovo cesto. Potniške proge in železniška postaja bi bile osem, tovorne proge pa šestnajst metrov pod zemljo. Poleg tega bi bilo treba za novo hitro progo zvrtati še predor v Šišenski hrib. Kilometer proge bi po tej varianti stal 19,4 milijona evrov.

Poleg dokončanja nove hitre potniške proge bo preurejeno ljubljansko železniško vozlišče, ki bi ga država rada dokončala do 2023, prineslo še vrsto drugih prednosti. Zaradi prestavitve tovornega prometa pod zemljo bi obstoječe tire lahko izkoristili za medmestni in primestni potniški promet, enotirne proge spremenili v dvotirne, uvedli dodatna železniška postajališča v mestu, glavno železniško postajo bi lahko namenili samo potniškemu prometu in vpeljali potnikom prijaznejše vozne rede.