Tokrat se je na tradicionalno prireditev, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, delujoč v okviru oddelka za slovenistiko filozofske fakultete, prijavilo 129 udeležencev iz 27 držav, večinoma študentje in univerzitetni profesorji slovenščine, slavisti ter drugi znanstveni delavci, prevajalci in kulturni delavci iz slovenskega zamejstva. Med njimi je 98 študentov in 31 zaposlenih, približno polovica pa jih dela na univerzah in inštitutih v tujini. Na seminarju tako letos sodeluje tudi okoli 15 uglednih predavateljev različnih strok in prav toliko lektorjev s pedagoškimi izkušnjami in strokovnim znanjem, predstavilo pa se bo tudi nekaj mladih raziskovalcev.
Živahen dnevni urnik
Udeleženci dvotedenskega seminarja bodo svoje znanje poglabljali praktično ves čas svojega obiska: v dopoldanskem delu programa, ki je namenjen učenju in poglabljanju jezikovnega znanja, se tako udeležujejo posebnih jutranjih izbirnih tečajev, fonetičnih vaj, lektoratov in konverzacijskih tečajev, v okviru spremljevalnega programa, ki poteka v popoldanskih in večernih urah, pa imajo priložnost vzpostavljati pristen stik s slovensko kulturo in jezikom tudi v praksi - spoznavnemu popoldnevu s športnimi in kulturnimi dejavnostmi se pridružujejo tradicionalni sprehodi po Ljubljani, projekcija filma Gremo mi po svoje, ogled predstave Lada Bizovičarja Fotr, celodnevna ekskurzija v Velenje in Celje, ogled Mestne knjižnice Ljubljana in Botaničnega vrta ter še mnoge vsebine.
Vsako leto na posebej izbrano krovno temo priredijo tudi predstavitev najnovejših spoznanj s področja jezikoslovja, literarne zgodovine in kulture, ki jih na opoldanskih predavanjih ponudijo ugledni strokovnjaki s področij slovenskega jezikoslovja, literature, humanističnih in drugih ved. Letošnja rdeča nit predavanj je Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, "ki pa se z refleksijo pripadnosti slovenščine slovanski jezikovni družini posredno navezuje tudi na lanskoletno temo slovanstva", poudarja dr. Vera Smole, predsednica 47. SSJLK. "Od ene široke slovanske družine smo se preusmerili v bolj intimno, domačo, vendar v smislu medsebojne povezanosti, druženja in soobstoja." Človek kot socialno bitje potrebuje ob sebi drugega človeka, slovenski jezik pa z leksemom družina za najmanjšo celico družbe postavi v ospredje prav sociološko povezanost ljudi v njenem okviru, saj "besedni koren drug prvotno pomeni sopotnik, tovariš, to je torej tisti, ki te spremlja, ti pomaga in te varuje," pojasnjuje Vera Smole.
Prhnenje sorodstvenih vezi
Letos se bodo povabljeni predavatelji lotili predvsem poimenovanj za sorodstvo. Kot strne opažanja jezikoslovcev predsednica seminarja, "smo Slovenci skozi zgodovino, od praslovanskih skupnih jezikovnih časov pa vse do danes, izgubili veliko poimenovanj za sorodstvene vezi - v nasprotju s sosednjimi, pa tudi nekaterimi drugimi slovanskimi narodi", kar po njenem mnenju pove veliko o Slovencih. Med primeri takšnih jezikovnih redukcij Vera Smole izpostavlja poimenovanja, kot sta sestrična ali bratranec, pri katerih ni pomembno, ali gre za otroka tete ali strica, medtem ko drugod to ločujejo. Iz tega se da po njenem sklepati, da "nam več kot razširjena pomeni osnovna družina".
Z literarnega vidika se na predavanjih osredotočajo na sodobno slovensko ustvarjalnost s področij proze, poezije in dramatike, precejšen poudarek pa je na mladinski književnosti, medtem ko se bodo z vidika kulturnega osvetljevanja družbe predavatelji dotaknili zlasti "čakalnice na odraslost", torej fenomena podaljševanja bivanja otrok pri starših, vloge družine pri športnem udejstvovanju otrok in njihovem "usmerjanju" v učenje jezika nasploh. Glede na to, da je pojem družine zastavljen precej kompleksno, se bodo udeleženci seminarja poučevali predvsem o tem, kako se v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi odražajo tako odnosi znotraj ožjega pojmovanja družine kot tudi širše, se pravi med spoloma in generacijami. Vsa predavanja so objavljena tudi v zborniku prireditve.
