Občinska in državna zakonodaja v nasprotju
Med kapitani na Ljubljanici vlada nekakšna solidarnost, nekateri celo sodelujejo med seboj, denimo kapitana barke Lea s kapitanom na barki Zala, kjer so se skupaj dogovorili o urniku plovbe; ob polni uri izpluje barka Lea, 30 minut kasneje pa barka Zala. Medtem pa znajo kapitani nekaterih drugih ladij konkurentom vreči tudi kakšno poleno pod noge.
Največji problem je v tem, ker je področje le na pol urejeno, pravita Cerar in Podlogar. "Nadzora praktično ni. In zato tudi reda ni. Redarske in občinske službe bi morale ukrepati proti tistim, ki dejavnosti plovbe po Ljubljanici niso prijavili, ali proti tistim, ki ladij sploh nimajo registriranih," menita. Občinska določila so sicer jasna: le lastniki plovil, ki imajo plovila vpisana v register in so registrirani za plovbo po Ljubljanici, smejo pluti po njej. A po zadnjih podatkih je registriranih 15 čolnov celinske plovbe z veljavnim dovoljenjem za plovbo po Ljubljanici, medtem ko jih dejansko pluje precej več.
Veliko jih pluje na črno
Lastniki ladij bi prav tako morali, sodeč po občinskih določilih, plačati uporabnino in vložiti prošnjo za dovoljenje za začasni privez. "Bi jo morali, vendar je ne plačujejo," v isti sapi priznava Lidija Gregorič iz občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Znano je, da so barke, ki so trenutno ob Trnovskem pristanu, tam privezane le začasno, do zgraditve pristanišča ob Gruberjevem prekopu, kjer bodo privezana le tista plovila, ki bodo imela dovoljenja. Tam bo urejenih 16 privezov, ureditev tega pristanišča pa je prav tako eden izmed pomembnejših občinskih ciljev, ki pa se "pomika v leto 2012", priznavajo. Kot smo v Dnevniku že pisali, se nekateri lastniki bark pritožujejo nad temi načrti, češ da je Gruberjev prekop preozek, pa tudi preveč pretočen za pristanišče.
Na vprašanje, zakaj inšpektorat ne ukrepa proti tistim lastnikom, ki svoje dejavnosti niso registrirali, ali tistim, ki ne plačujejo uporabnine, nam niso znali odgovoriti.
"Težko je opisati vzhičenje turistov"
Cerar in Podlogar sicer priznavata, da so se pod sedanjo mestno oblastjo razmere izboljšale - pristajališča in rečne brežine so lepo urejeni, najlepše je seveda pristanišče pod Mesarskim mostom, toda še vedno je veliko stvari neurejenih in zato vlada "kavbojski režim". "Prvi korak k ureditvi razmer je poenotenje občinske in državne zakonodaje, ki sta mestoma v nasprotju. Potem pa se morajo ti zakoni še dosledno upoštevati, pristojni pa kaznovati prekrškarje, česar sedaj ni. Samo tako bomo turizem na Ljubljanici dvignili na višji nivo," opozarjata.
Pravita, da tisti, ki dejavnosti ali ladij nimajo registriranih, pa tudi urejenih in servisiranih ne, mečejo slabo luč na vse ostale ladjarje, ki se trudijo. "Večkrat se je že zgodilo, da so k nama zgolj po naključju prišli gostje, ki so razočarani nad ponudbo in nad odnosom nekaterih drugih ladjarjev, nekateri so bili tudi ogoljufani. Tisti, ki se trudimo, da bi prikazali Ljubljanico v najlepši možni luči in ki smo uredili vso potrebno dokumentacijo, se potem počutimo izigrane. Nezadovoljen gost se ne bo nikdar več vrnil. Tega se nekateri premalo zavedajo," pravita.
Sama slabih razočaranih gostov še nista imela, zagotavljata, nasprotno, plovba po Ljubljanici jih navdušuje. Zelo jih zanimajo zgodbe o številnih mostovih na Ljubljanici, posebej Hradeckega most, pa zgodovina mesta in koliščarji, pravita. "Težko je opisati tisto vzhičenje, ko plujemo skozi center," pa še dodajata.
