Ladjarji, ki z imeni niso želeli nastopati, da ne bi imeli zaradi svojih predlogov kakšnih težav pri pridobivanju plovnih dovoljenj, priznavajo, da je bila lanskoletna preselitev iz Špice na Trnovski pristan "sreča v nesreči". Če bi bili v času lanskoletnih septembrskih poplav privezani na Špici, bi jih obilica vode potopila, so prepričani ladjarji, saj bi bila plovila na izpostavljenem delu Ljubljanice. V Trnovskem pristanu so bili bolj zavarovani, kimajo ladjarji, ki se bojijo, da bo v prihodnosti takšnih dogodkov več zaradi vse bolj ekstremnih vremenskih pojavov.
Opozarjajo, da pristan za rečna plovila v Grubarjevem kanalu ni dobra rešitev iz podobnega razloga. Pojasnili so, da ob večjih deževjih Mali graben, ki se v Ljubljanico izlije tik pred Grubarjevim kanalom, s seboj prinese veliko količino materiala, med drugim tudi precej velikih dreves, ki se v ozkem kanalu rada zagozdijo in posledično onemogočajo normalen pretok. "Grubarjev kanal je odtočni kanal in se ne sme zamašiti, ker bo sicer Ljubljana poplavljena. Če bomo mi z vsemi ladjicami v njem, pa bo že tako ozek kanal še bolj tesen," ugotavlja eden od ladjarjev, ki poudarja, da mora biti varnost vsem na prvem mestu.
Lastniki rečnih plovil na Ljubljanici so ob tem še poudarili, da bi imeli v Grubarjevem kanalu tudi več težav z reševanjem gostov, ki z ladjic padejo v vodo. "Veste, to se ne zgodi tako poredkoma. Ampak tukaj v Ljubljanici jih ni tako težko rešiti in potegniti na suho," nam je povedal sogovornik, ki pa ne želi niti razmišljati, kaj bi se zgodilo, če bi mu kakšen gost v vodo padel v kanalu. "Tam je voda hitrejša in človek, ki pade s krova, ima na voljo le nekaj trenutkov, da ga rešijo. Pozneje je reševanje toliko težje zaradi hitrejšega toka. Poleg tega so stene Grubarjevega kanala preveč strme in nedostopne, da bi utapljajočega lahko reševali z brežin," je pojasnil eden od ladjarjev, ki svojo dejavnost na Ljubljanici opravlja že 15 let.
