Za obnovo poti, ograj, razsvetlitev jame, dvigala in ureditev promocijsko-kongresnega centra je ministrstvo za gospodarstvo skupaj z DDV namenilo tri milijone evrov in v celoti pokrilo pomembno turistično naložbo. Škocjanske jame s pridobitvijo zaznamujejo tudi letošnjo 25-letnico vpisa na seznam Unescove svetovne naravne dediščine.

"Možnost ogleda Mahorčičeve in Mariničeve jame ter Male doline pomeni dodatno turistično ponudbo parka, s tem promoviramo Slovenijo in pomagamo tudi lokalnemu razvoju," je prepričana direktorica Parka Škocjanske jame Gordana Beltram. Večja ponudba pomeni tudi večjo razpršenost obiskovalcev po parku in zmanjšuje obremenjenost dosedanje turistične poti skozi Škocjanske jame, je še prepričana direktorica.

Eden najzahtevnejših delov obnove poti je bila zamenjava mostu v Mali dolini. "Jeklena konstrukcija mostu, ki je nadomestila starega, je dolga 27 metrov in težka skoraj 11 ton. Priprave na spuščanje mostu so bile logistično in tehnično zahtevne, samo spuščanje je trajalo kar pet ur," je najtrši oreh izpostavila Beltramova. A trud z novim mostom je bil poplačan, saj so se ob tem razkrile stare stopnice iz časa prvih raziskovalcev. V jamah je speljanih 600 metrov novih poti, Mahorčičeva jama pa je prvič v zgodovini diskretno razsvetljena. Obnova je potekala od leta 2008, končala pa se bo jeseni s prenovo stavbe promocijsko-kongresnega centra.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny je ob včerajšnjem odprtju prenovljenih poti poudaril, da je investicija v Škocjanske jame izjemna pridobitev za slovenski turizem in za sam park. "Že doslej ga je obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev na leto, ta del jame, ki je bil zaprt, pa je bilo nujno obnoviti. Projekt - takšnih nimamo veliko - je izpolnjeval vse naše in evropske kriterije, in zato tudi dobil podporo ministrstva," pa je Pšeničny upravičil višino državnih sredstev.

Tudi minister za okolje Roko Žarnić je ob uradnem odprtju naložbe poudaril, da so Škocjanske jame primer dobre prakse pri sožitju turizma in ohranjanja narave ter hkrati zgled, da je mogoče dobro živeti tudi v Naturi 2000. "Zavarovana območja postajajo vedno bolj pomembna razvojna prednost določenih območij, ki so sicer praviloma slabše gospodarsko in socialno razvita, in se zato soočajo z demografskimi problemi," je prepričan Žarnić.