S tem so pristopile h globalnemu gibanju proti podnebnim spremembam. Celjska občina je v znamenje podpore projektu poskrbela za izključitev javne osvetljave na Prešernovi in Stanetovi ulici, kjer je razsvetljava orientacijska, to pa pomeni, da raven osvetljenosti ni predpisana. Izklopljene so bile tudi osvetlitve občinske stavbe, Starega gradu, Celjskega doma, Marijine cerkve, Muzeja novejše zgodovine Celje, Knežjega dvorca in Osrednje knjižnice Celje. Skupno je bilo tako izklopljenih 100 svetilk javne razsvetljave ter reflektorji in luči za zunanje osvetljevanje objektov in trgov. Priključna moč vseh izklopljenih svetlobnih virov znaša približno 8 kilovatov.

Celjski župan Bojan Šrot je med tednom k sodelovanju pozval tudi občanke in občane: "Celjanke in Celjane pozivam naj na ta dan tudi v svojih domovih za eno uro ugasnejo luči in s simbolno gesto pokažejo, da nam ni vseeno za naš planet."

Celje je lani kot prvo slovensko mesto uradno pristopilo k projektu Ura za Zemljo, in sicer na pobudo Poslovno-komercialne šole Celje, ki je v letu 2009 sodelovala v mednarodnem projektu European schools for a living planet, katerega organizator je bila že omenjena naravovarstvena organizacija. Celjsko srednjo šolo so lani povabili še k sodelovanju pri projektu Ura za Zemljo, ta pa je nato k sodelovanju povabila tudi občino Celje.

Akciji se je priključilo veliko mest po vsem svetu in tako so v temi ostale tudi številne svetovne znamenitosti, med njimi Velike piramide v Egiptu, Operna hiša in pristaniški most v Sydneyju, atenska Akropola, Romunski parlament, pariški Eifflov stolp, katedrala Notre Dame in muzej Louvre, londonski Big Ben in Westminsterska palača. Luči niso svetile niti na berlinskih Brandenburških vratih, tema pa je zajela tudi newyorški Times Square in perujsko predsedniško palačo.

Leta 2009 se je akciji priključilo več kot 4000 mest iz 88 različnih držav in okoli milijarda ljudi, leto dni pozneje je v akciji po vsem svetu sodelovalo že več kot 4500 mest v 128 državah. Letošnja udeležba v akciji je bila po poročanju organizatorjev rekordna - sodelovalo je kar 131 držav z vseh celin, tisoče mest in milijone prostovoljcev.