Udeleženke konference, ki jo je pod okriljem MVZT pripravila Komisija za ženske v znanosti, so s podatki in osebnimi izkušnjami razkrivale, zakaj je tako: ženske so na področju raziskovanja in znanosti še vedno deležne bolj ali manj prikrite diskriminacije. Ženske teže dobijo projekte, teže napredujejo v nazive in imajo slabše možnosti za mednarodno sodelovanje.

Na izrinjenost žensk v znanosti kažejo zlasti podatki o številu žensk na odločevalskih mestih. Na primer: UL so 86 let vodili moški in le 4 ženska, v SAZU sedi 99 članov, od tega 3 ženske. "V dokumentih in eksplicitnih izjavah ženske niso več diskriminirane, diskriminatorne so prakse: zaposlovalna politika, imenovanje v organe odločanja, podeljevanje priznanj. Na univerzah še vedno prevladuje moška akademska kultura, v kateri igrajo močno vlogo omrežja 'starih fantov' (old boys),« je dejala dr. Mirjana Ule.

Po njenem mnenju kljub naraščanju števila doktorantk in raziskovalk ni razlogov za optimizem. "Položaj žensk v znanosti ustreza prevladujoči neoliberalni paradigmi. Znanost postaja sredstvo pridobivanja in ohranjanja socialne moči, kar ustreza tistim, ki so v znanstveni sferi že privilegirani. Pogoji za delo so vse slabši, vse več je prekarnega dela. Tako se slabša položaj šibkejših členov: to so ženske in mladi," je dejala. Dr. Uletova se boji, da se univerza polni z ženskami le zato, ker "kot privilegiran prostor vednosti odhaja na smetišče zgodovine" in ker moški odhajajo na bolj prestižna in bolje plačana delovna mesta.

Kot je pokazala raziskava o razlikah v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji, narejena na vzorcu 1100 doktoric in doktorjev znanosti, v komisijah, ki odločajo o denarju za raziskave, sedi 1,2 odstotka moških in 0,7 odstotka žensk. Usposabljanju v tujini pa se je zaradi družinskih razlogov odreklo 8 odstotkov moških in kar 21 odstotkov žensk. Najbolj skrb zbujajoč podatek pa je, da je le 11 odstotkov moških in 7 odstotkov žensk odgovorilo, da diskriminacije v znanosti ni. Omenjena raziskava je tudi pokazala, da je administrativno pomoč v prvih petih letih po doktoratu dobilo 50 odstotkov moških in le 33 odstotkov žensk v naravoslovju in tehniki, je povedala dr. Maja Remškar. Dr. Aleksandra Kanjuo - Mrčela je orisala položaj menedžerk. V Sloveniji se je delež žensk na najvišjih mestih v največjih podjetjih od leta 2006 do 2009 celo znižal (z 18 odstotkov na 12 odstotkov). "Glavne ovire so nezdružljivost družinske in menedžerske kariere, pomanjkanje vzornic, stereotipi. Uspešni menedžer je tisti, ki je 'racionalen, ambiciozen, močan, pogumen'. Če je odločna menedžerka, hitro dobi oznako, da je možača, če vpraša za nasvet, pa je negotova," je ovire na poti k hitrejšemu uveljavljanju žensk naštela dr. Kanjuo Mrčela. V nekaterih državah so zato tudi poslovnemu svetu predpisali ženske kvote. V Španiji naj bi na primer v podjetjih z več kot 250 zaposlenimi v osmih letih o usodi podjetja soodločalo vsaj 40 odstotkov žensk na vodilnih mestih.