Na prvem mestu med novimi programskimi sklopi se je znašel Terminal 12/MAKS - mariborsko kulturno središče. Na predstavljenem seznamu sodelavcev v tem sklopu je samo eno ime: Tomaž Pandur, kreativni direktor sklopa in obenem predsednik programskega sveta zavoda Maribor 2012. Izkazalo se je, da je Pandur nadel novo ime, MAKS, že zdaj razvpitemu Centru uprizoritvenih umetnosti Maribor - CEUM.
"Trajni simbol preporoda"
"Končno bomo prvič govorili o programu," je uvodoma dejal Pandur. Nato je ponovno argumentiral nujnost gradnje poslopja, za najem katerega naj bi mesto Maribor v prihodnjih 20 letih odštelo kar 40 milijonov evrov. "MAKS bo katalizator urbane regeneracije celotnega območja," je razložil. "To bo točka, kamor bo usmerjen pogled sveta. To bo simbolni objekt mesta, ki bo oživel izpraznjene industrijske stavbe bivše tkalnice in predilnice. MAKS bo ponovno osmislil desni breg Drave in ga vrnil mestu."
Petindvajset metrov nad gladino reke se bo dvigoval novi terminal, "razgledna ploščad", s katere bo mogoče "videti mesto kot predstavo in obenem gledati sebe kot ustvarjalca predstave Maribora prihodnosti". Po Pandurjevem prepričanju naj bi MAKS postal trajni arhitekturni simbol preporoda Maribora. V njegovih dveh večnamenskih dvoranah - vsaki za več kot 650 gledalcev - se bo odvijalo "prebojno dogajanje", od odrskih umetnosti, glasbe, filma, literature in predavanj do razstav, svoj prostor bo dobila tudi kongresna dejavnost. V njem naj bi se odvilo mladinsko šahovsko prvenstvo, je napovedal Pandur, v njem se bodo lahko izvajali dogodki Borštnikovega srečanja, Festivala Maribor, programi Karmine Šilec, festivala DokMa, festivala Magdalena...
Kaj konkretnega bo v MAKS v letu 2012? "Zelo radi bi speljali nekaj programskih sklopov, med drugim cikel mariborske dramske šole. Rad bi vzpostavil gledališki inštitut v sodelovanju z Radem Šerbedžijo, Vanesso Redgrave, Dušanom Jovanovićem..." pravi Pandur. V Mariboru naj bi gostovale predstave iz Londona, Madrida, Berlina in New Yorka. "V Maribor bi rad pripeljal sarajevski filmski festival, gledališče z Brionov, iz Beograda..."
Črpanje in ustvarjanje zgodb
Drugi glavni programski sklop se imenuje Ključi mesta. Njegov glavni producent Boris Cizej je napovedal, da bo to intelektualna manufaktura, ki naj bi "izdelala" do 400 kulturnih dogodkov. "To je 'work in progress', zato ta čas še ne morem biti bolj konkreten. Imamo pa precej gradiva," je rekel Cizej. Vodja delovne skupine Mateja Ratej je napovedala, da se bodo v svojem raziskovanju omejili na srednjeveško mestno jedro, "v njem bomo črpali zgodbe, ki prepleteno med seboj pripovedujejo o Mariboru".
Programska voditeljica tretjega sklopa, imenovanega Urbane brazde, je Marta Gregorčič. "V sodelovanju z raznimi institucijami, vrtci in mestnimi četrtmi bomo skušali zaživeti nove prakse izmenjave," je razložila sociologinja, aktivistka in kolumnistka Dnevnika. En sklop Urbanih brazd se bo posvetil lokalni samooskrbi, digitalni semenski banki in urbanemu vrtnarstvu. V socialnem programskem delu pa bodo iskali izključene in diskriminirane občane in jim bodo poskušali najti priložnost za njihovo povezovanje in samouresničenje.
Za digitalno dimenzijo projekta kulturne prestolnice bo skrbel bivši Dnevnikov urednik Aleš Čar, ki bo urednik spletnih komunikacij v programskem sklopu Življenje na dotik. Znotraj te zgodbe bo vzpostavljena tudi spletna televizija, je napovedal Čar: "Delovala bo kot samostojna programska enota, ki bo omogočila refleksijo posameznih dogodkov in celotnega projekta."
