Ljudje v Sloveniji so najbolj osredotočeni na družinsko in družabno življenje in anketa je pokazala, da menijo, da so na teh področjih tudi najbolj uspešni. Vrednotenje uspešnosti v družinskem življenju sicer značilno upada pri starejših, ki se - objektivno - soočajo z več (nakopičenimi) težavami na tem področju. Ocena pomembnosti socialnega življenja se sicer viša obenem z višino izobrazbe, bolj pa jo cenijo tudi mlajši, ki pripadajo kategoriji od 18 do 35 let. Ti so tudi najbolj prepričani, da so v družabnosti uspešni, medtem ko se starejšim zdi bolj pomemben uspeh v poklicu. Za starejše je tovrsten uspeh oziroma neuspeh lahko navsezadnje tudi usodnejši, saj z leti možnosti za fleksibilne prehode med različnimi zaposlitvami usihajo.
Povezave med odgovori so sicer pokazale, da se imajo za uspešnejše tisti, ki jim veliko pomenijo prostočasne dejavnosti oziroma hobiji. "Mnogim je dovolj, da hodijo v službo, kjer si z rutinskim delom, ki ga lahko opravlja skorajda vsakdo, zagotavljajo varno eksistenco. Uspehe pa dosegajo na drugih področjih, recimo v popoldanskih dejavnostih," je podlago za tovrstne ugotovitve predstavil profesor psihologije dela dr. Edvard Konrad z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pomembnost uspeha na poklicnem oziroma delovnem področju se je med izbranimi življenjskimi področji s povprečno oceno 4,1 (na lestvici od 1 do 5) uvrstila na četrto mesto, za pomembnostjo dosežkov v zasebnem življenju, socialnem življenju in na izobrazbenem področju ter pred uspešnostjo v prostočasnih aktivnostih, pri zagotavljanju materialnega blagostanja in družbenega vpliva. Odstotek uspešnih na tem področju narašča z višjo izobrazbo, starostjo in višino dohodka. Za poklicno bolj uspešne se najpogosteje ocenjujejo tisti, ki se uvrščajo v razrede z nad 700 evrov mesečnih prihodkov.
Družbeni vpliv se je v anketi tudi sicer izkazal za manj pomemben, kar bi bilo mogoče razložiti z dejstvom, da večina ljudi ne pripada eliti, za katero je družbeni vpliv sploh otipljiva kategorija, v povezavi s tem pa tudi z nekoliko slabšalnim prizvokom, ki ga ima uspešnost v "zvezah in poznanstvih". Za družbeno bolj vplivne (predvidoma v svoji starostni kategoriji) pa se imajo predvsem mlajši. Uspeha v šoli oziroma pri izobraževanju mlajša generacija ne vrednosti posebej visoko, pričakovano pa ga višje vrednotijo tisti, ki imajo višjo izobrazbo oziroma višji dohodek.
In še pomemben podatek: ženske so bolj angažirane in si postavljajo višje cilje kot moški. Ženske višje ocenjujejo pomembnost uspeha v družinskih razmerah, dosežkih na izobrazbenem področju, poklicni karieri (tu se sicer moški pogosteje samoocenjujejo kot uspešne) in tudi pri hobijih.
