Publikacije o grabežu kmetijskih zemljišč za proizvodnjo biogoriv so rezultat mednarodnega projekta "Feeding and Fuelling Europe". Anamarija Slabe, vodja njegovega slovenskega dela, opozarja, da biogoriva zadnja leta množično izrivajo pridelavo hrane. Mednarodne študije velik del krivde in odgovornosti za to pripisujejo državam Evropske unije, ki so si zadale cilj, da bo delež biogoriv v gorivih za prevoz do leta 2020 predstavljal najmanj deset odstotkov. To je povzročilo veliko povpraševanje po biogorivih, ki prihajajo večinoma iz afriških in južnoameriških držav, kjer izrivajo pridelavo hrane, pritisk na kmetijska zemljišča za gojenje rastlin za goriva pa je povzročil tudi izsekavanje gozda.
Agronom Miran Klinc svari, da lahko proizvodnja bioplina iz kmetijskih rastlin, predvsem iz koruze, ogrozi tudi Slovenijo. "Bioplinske naprave so betonske živali, ki energije ne proizvajajo le iz živalskih odpadkov, temveč tudi iz energetskih rastlin. Pri nas jih je že blizu 15, tudi takih, ki nimajo za seboj niti enega repa živali in za en megavat potrebujejo 400 hektarjev njiv s koruzo. Po neuradnih podatkih naj bi v Sloveniji zgradili 150 megavatov bioplinskih naprav, za kar bi potrebovali 60.000 hektarjev njivskih površin. To so zastrašujoči projekti. Podpiram bioplinarne na živalske odpadke v okviru živinorejskih kmetij, nasprotujem pa velikim bioplinarnam, ki nimajo niti surovine niti zemlje," je kritičen Klinc.
Po podatkih kmetijskega ministrstva naj bi poljščine, namenjene proizvodnji energije, rasle na okoli 3800 hektarjih površin, zato naj še ne bi ogrožale naše prehranske varnosti. "Slovenija tudi na ta način ohranja proizvodni potencial njivskih površin, ki jih bo v primeru kriznih razmer mogoče uporabiti za pridelavo hrane," je na poslansko vprašanje v zvezi z bioplinskimi napravami pri nas odgovoril kmetijski minister Dejan Židan.
