"V mladosti sem tudi sama želela postati pilotka, zato sem se v Londonu vpisala na tečaj letenja. Ko sem prvič sama poletela, sem se počutila kot v nebesih. Zato mi je še danes žal, da sem takrat tečaj opustila, ker se mi je zdel predrag. A nič ni zamujenega, še vedno lahko znova poskusim," je dejala 74-letna princesa, ki je med svojim obiskom postala tudi častna članica Aerokluba Portorož.

Kraljeva turistka kar ni mogla prehvaliti starega obmorskega mesta: "Piran je naravnost čudovit, v njem se počutim kot v Benetkah, le da je veliko bolj intimen." Navdušena je bila "nad ljubkimi hišicami, ki stojijo na trgu, nad neverjetno prijaznostjo ljudi in nad odlično hrano, ki je kot z drugega sveta". Zaupala nam je tudi, da je prejšnji večer "malce preveč popila, ker se nikoli ni mogla upreti slovenskemu vinu".

"Tudi sicer mi je bila Slovenija vedno blizu, saj sem kot otrok živela tu, na Brdu pri Kranju, kjer je bil dom mojega očeta," se je spominjala. Njen oče, jugoslovanski princ Pavel, se je po njenih besedah nameraval v Sloveniji tudi upokojiti, vendar je vojna takrat povsem spremenila razmere v državi in status kraljeve družine.

Trenutno princesa Jelisaveta živi v najetem stanovanju v središču Beograda, pravi pa, da se ji, glede na to, da je bila tam tudi rojena, zdi popolnoma primerno, da živi na Balkanu. V Srbiji jo, čeprav ni več kraljevina, še vedno velikokrat obravnavajo kot članico kraljeve družine in jo v tej funkciji vabijo na različne protokolarne dogodke. Da je pri mnogih priljubljena tudi kot morebitna politična voditeljica, dokazuje njena uvrstitev na predsedniških volitvah leta 2004.

"Za kandidaturo sem se odločila, ker sem hotela izzvati vse moške predsedniške kandidate - med 16 sva bili namreč le dve ženski," je z žarom v očeh pripovedovala princesa Jelisaveta, ki je predsedniški boj končala na 6. mestu. Na to uvrstitev je še danes ponosna, saj, kot pravi, takrat niso imeli ne časa ne denarja za kampanjo.

Da bi Srbija še kdaj lahko postala kraljevina, po njenem mnenju ni verjetno, pravi pa, da bi bilo danes lahko popolnoma drugače, če bi njenemu očetu med drugo svetovno vojno uspelo Jugoslavijo zadržati nevtralno. "Tako v bojih ne bi izgubili milijona prebivalcev in država bi bila po vojni veliko močnejša. Tudi dinar je bil takrat vreden toliko kot dolar; Jugoslavija bi bila danes morda druga Švica."