V soboto in nedeljo smo se pridružili padalcem, ki jim pogled v več kot 80-metrsko praznino pod nogami pomeni izziv in jim vrtoglavica ne pride do živega. V Termah Ptuj je namreč potekalo prvo takšno tekmovanje v Sloveniji in pohvaliti velja organizatorje, ki so si zadali to težko nalogo in nase prevzeli breme pridobivanja vseh dovoljenj in sredstev za tak dogodek, ki ga Slovenija še ni videla.

Prišli so tekmovalci iz Avstralije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki so vsem obiskovalcem pokazali, kaj B. A. S. E. pomeni. Možnost smo imeli videti nekaj bližnjih srečanj z drevesi in trdih pristankov. Na srečo pa na koncu razen ponosa in nekaj odrgnin niso pustili trajnih posledic na udeležencih in je bila večina pristankov elegantnih, kakor da bi gledali nekoga, ki stopi s pručke. Na koncu so se vsi razšli z nasmeškom na obrazu in z novimi izkušnjami v žepu.

Izmed redkih Slovencev, ki so tekmovali, je drugo mesto, tik za Hrvatom Nenadom Pešutom - Delegatom, zasedel Primorec Bor Guzej, ki je več kot suvereno nastopil na svojem prvem takšnem tekmovanju. Velja poudariti, da se skakalci v prazno ne poženejo kar tako. Za vsakim skokom je polno priprav. Že med samim zlaganjem je opazno, kako natančno preverijo vsako vrvico padala in ga nato skrbno zložijo. Nato pa še vedno sledi končno preverjanje pred skokom, kjer se odstranijo morebitne malenkosti, ki bi lahko vplivale na samo varno izvedbo skoka.

Na samem prizorišču je vlogo sodnika prevzel legenda slovenskega skakanja B. A. S. E. Stane Krajnc. Njegova žena Marta pa nam je povedala, da jo kljub več kot desetim letom, odkar spremlja svojega dragega po podobnih dogodkih, še vedno obliva kurja polt, ko vidi nekoga, ki se vrže v globino. Ocenjevala se je natančnost pristanka, ko so se tekmovalci trudili pristati čim bliže nekaj centimetrskemu krogu, ki je označeval center. Skupno oceno skoka je zraven točk za oddaljenost od centra kroga sestavljalo še odpiranje padal. To pomeni, da je tisti, ki se mu je padalo med odpiranjem zasukalo v levo ali desno izgubil dragocene točke. Tako smo videli Vanjo Šiljaka, da je zaradi odpiranja padala v neželeno smer moral pristati na travniku na drugi strani ograje, več kot 50 metrov stran od določene točke.

Upajmo, da bo prireditev prerasla v tradicionalno, vsakoletno in vseslovensko druženje neustrašnih borcev z višino oziroma nižino, ki ga bodo začinili tudi skakalci iz tujine ter jih bomo naslednja leta videli še več. Tudi tiste, ki se sicer v Sloveniji ukvarjajo s tem "športom" in letos niso bili vabljeni oziroma so skakali v Paklenici, na Norveškem, v Franciji, ali pa kje v Alpah ter v Portorožu. Pri nas imamo namreč več kot deset B.A.S.E. padalcev, ki redno skačejo z dovolj visokih objektov in skal. Zato se nikar ne prestrašite, če boste hodili po naših hribih mimo kakšnih previsov in bo mimo vas priletel človek. Gre le za padalca B. A. S. E.