Za projekt gradnje nove stavbe NUK so že konec osemdesetih razpisali arhitekturni natečaj (nanj je prispelo 26 del); žirija, ki ji je predsedoval takratni ravnatelj NUK Tom Martelanc, v njej pa je bil tudi arhitekt Boris Podrecca, se je odločila za projekt arhitekta Marka Mušiča.

Vmes je minilo kar 21 let in ko so bili upi za novo stavbo že nekako pokopani, je ministrstvo decembra lani sporočilo, da bodo pogodbo (in devet aneksov) z Ateljejem Marko Mušič, d. o. o., ter s podjetjem za svetovanje, projektiranje in inženiring IBE razveljavili ter ponovno razpisali natečaj. Problem je v tem, ker je za (ne)izgradnjo in pripadajočo dokumentacijo naša država zapravila že veliko denarja. No, zdaj pa se bodo istega projekta lotili povsem od začetka in seveda z novimi zagonskimi sredstvi, ki jih bodo črpali iz davkoplačevalske blagajne.

Preveč zapravljenega

Generalni direktor direktorata za investicije pri ministrstvu za visoko šolstvo Mitja Valič pojasnjuje, da je projekt zaradi informacijsko-tehnološkega razvoja knjižničarstva po desetletjih usklajevanj "arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv" ter da je korenita racionalizacija projekta smiselna tudi zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer, virov financiranja in omejenih prostorskih možnosti na predvidenem zemljišču za gradnjo. Čeprav gre za zahteven urbanistično-arhitekturni projekt, ki po mnenju strokovnjakov tekmuje z eno najboljših Plečnikovih arhitekturnih postavitev, in če ne upoštevamo dejstva, da se je takratna vlada odločila za gradnjo nove stavbe NUK zaradi hude prostorske stiske knjižnice, pa tudi novih pristojnosti knjižničarstva, je 30 milijonov evrov, kolikor so jih doslej že porabili iz državne in občinske blagajne, zelo veliko denarja. NUK 2 naj bi skupaj stal 90 milijonov evrov.

Valič trdi, da so v teh 30 milijonih evrov všteti še nekateri drugi "upravičeno porabljeni" stroški: stroški za glavnino arheoloških raziskav, ki so jih opravili med letoma 1996 in 1998, odkup nepremičnin in njihovo vzdrževanje, prenova obstoječe stavbe NUK med letoma 1996 in 2000 ter najemnina (z možnostjo odkupa in za katero ministrstvo za visoko šolstvo in kulturno ministrstvo namenita 700.000 evrov na leto) za dodatne poslovne in skladiščne prostore NUK na Leskoškovi cesti 12. Če vse te stroške odštejemo, po Valičevem mnenju ostane "le" sedem milijonov evrov; to pa je "strošek, ki ga ne bo treba ponovno plačati v primeru novega projekta NUK 2".

Znesek, ki ga bo treba ponovno odšteti in ki med drugim pokriva stroške arhitekta, inženiringa, pravnega svetovanja ter izdelave projektne in tehnične dokumentacije, je "neprimerno nižji od izgube, ki bi jo utrpeli, če bi realizirali dvajset let star projekt", trdi Valič.

Najemnina dodatnih poslovnih in skladiščnih prostorov za potrebe NUK se ta hip še šteje kot "strošek upravičene porabe", vendar če nova stavba NUK ne bo zgrajena najpozneje čez štiri leta, se ta strošek lahko prevesi v "strošek neupravičene porabe", saj bodo morali v NUK sicer razmišljati o najemu dodatnih prostorov, pojasnjuje zdajšnja ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj. Letni dotok klasičnega gradiva se namreč po njenih zagotovilih ne zmanjšuje. "Prav nasprotno, in ne pričakujemo, da bi bilo v prihodnjih nekaj letih kaj drugače," še dodaja ravnateljica NUK.

Slepo črevo arhitekture

Mnenju ravnateljice Mateje Komel Snoj, ki pravi, da bi morala sodobna knjižnica že v izhodišču upoštevati stanje duha informacijske družbe in bi moralo na temeljih najstarejšega dela Ljubljane zrasti nekaj "pregrešno novega", se pridružuje tudi predsednik Društva arhitektov Ljubljana Andrej Hrausky, ki o Mušičevem projektnem predlogu pravi, da "ne le, da je oblikovan v slogu postmoderne, ki je pomenil slepo črevo arhitekturnega razvoja in je bil že zdavnaj presežen, temveč ni ustrezen niti v funkcionalni zasnovi". Mušičev projekt denimo ne predvideva povezave med čitalnico in knjigami, da bi lahko obiskovalci čim preprosteje prišli do literature, saj "dislocira skladišče knjig". Hrausky zato meni, da "je več kot dvajset let star Mušičev projekt preprosto povozil čas". Razmišljanje o ponovnem razpisu je lani v javnem pismu, naslovljenem na ministrstvo za visoko šolstvo, podprlo tudi 41 slovenskih arhitektov, v Društvu arhitektov Ljubljana pa so organizirali okroglo mizo o problemih novega NUK.

Neučinkovit gradbeni odbor

Računsko sodišče je pred dvema letoma menilo, da ministrstvo za visoko šolstvo ne zagotavlja pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta NUK 2, saj se je v 16 letih sestava Gradbenega odbora (s predstavniki vlade, MOL, NUK, CTK, Univerze v Ljubljani...) spremenila vsaj 17-krat, v njem pa se je zvrstilo vsaj 67 ljudi. Menda so se vsega skupaj sestali 14-krat, za njimi pa so ostali zgolj štirje podpisani zapisniki. Pri načrtovanju investicije torej odbor ni igral aktivnejše vloge, zato so se na ministrstvu maja letos odločili, da ga ukinejo ter imenujejo novo vladno medresorsko delovno skupino za vodenje projekta. Delo naj bi po Valičevih navedbah - v nasprotju z gradbenim odborom, ki je imel predvsem posvetovalno funkcijo - potekalo "operativno in izvršilno".

Ko je vlada razveljavila pogodbo z arhitektom Markom Mušičem, je kulturno ministrstvo in ministrstvo za visoko šolstvo zadolžila, da spremenita zakon o izgradnji novega NUK (iz leta 1994), kar naj bi bilo smiselno tudi zaradi drugih mogočih sofinanciranj. Če so med letoma 1991 in 2006 projekt novega NUK financirali iz treh proračunskih virov (obeh pristojnih ministrstev ter mestne občine), naj bi ta projekt nacionalnega pomena, umeščen tudi v Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, financirali iz sredstev integralnega proračuna, evropskih strukturnih skladov ter drugih razpoložljivih virov. Valič še dodaja, da bi morali zakon dopolniti že pred 12 leti, ko se je iztekel rok za izgradnjo nove stavbe.

Če povzamemo navedena dejstva, lahko rečemo, da v primeru verjetno enega najbolj dolgotrajnih in tudi zahtevnih arhitekturnih projektov v zgodovini Slovenije ni šlo toliko za finančno nevzdržnost projekta NUK 2, kot za to, da vodilni pred 20 leti pri razpisu arhitekturnega natečaja in načrtovanju programskih nalog niso upoštevali oziroma niso predvideli poznejših pasti denacionalizacijskih postopkov ter arheoloških odkritij. Toda izpostaviti velja, da so pri izgubi "neupravičeno porabljenega denarja" pomembno vlogo igrale tudi odločitve posameznikov na pomembnih družbenih položajih in si takšnih spodrsljajev vodilni ne bi smeli privoščiti. Na ministrstvu za visoko šolstvo zdaj obljubljajo, da bodo NUK 2 zgradili do leta 2013, kot pravi Valič, "hitreje in določneje". Da pa se ne bi ponavljala zgodovina, ko so se vsa ta leta programska izhodišča projekta nenehno spreminjala in ga tako tudi zavirala, bi bilo tokrat, pred razpisom novega arhitekturnega natečaja, morebiti res smiselno programsko nalogo zapečatiti že v kali - zgolj zato, da se ne bi ene osrednjih kulturnih in visokošolskih institucij v Sloveniji tako prikladno oprijela fraza "čas je denar".