Precej preprosto: "Spomnil sem se fraze tristo kosmatih in se odločil, da jo spremenim v podobo," je za Dnevnik povedal Pregl. "Zanimalo me je, kaj se pri takšnem prevajanju zgodi." Neko vrsto prevajanja tematizira tudi drugi del razstave, zvočno-vizualna instalacija bobu Bob, ki raziskuje pojavnost slovenskih besed v angleškem besednjaku iz ameriških filmov in serij. "Četudi igralci pravilno izgovarjajo nekatere slovenske besede (denimo cheek - čik, so - sol, op. avt.), vidimo, da tukaj nekaj 'ne štima'. Če bi se postavil v vlogo gledalca, bi rekel, da takšna prestavitev nekoliko strese njegovo ustaljeno znanje." Obenem pa, dodajamo, gledalca prav učinek srečanja z znanim v neznanem kontekstu tudi nasmeje.

Če pomislimo na prejšnjo likovno razstavo Arjana Pregla, ki je nosila naslov Rad imam mucike, središče razstave pa je bila ogromna slika mačke na WC-školjki, se nam bo deloma razgrnila misel, ki je vodila tudi snovanje nove. Pregl izbira besede in besedne zveze, ki na prvi pogled zvenijo profano, najbrž tudi perverzno, v vsakem primeru pa pritegnejo pozornost, nakar te jezikovne domislice pretvarja v likovno umetnost, ki je večkrat na meji "umetniško sprejemljivega": Pregl sicer ni postavil WC-školjke v muzej, je pa postavil mačko na WC-školjko in jo razstavil v galeriji.

Tokrat se je, kot rečeno, spotaknil ob kosmate. Ob brado Slavoja Žižka, energične brke Ivana Cankarja, kosmatost medvedka Uhca, nekaj ženskih mednožij, znamenito "obrv" Fride Kahlo, preprogo iz zebre, čivavo Paris Hilton in še bi lahko naštevali. Vse do dvestodevetindevetdesetega, kakopak. In kje se je izgubil tristoti? "Če eden manjka, postane zadeva odprta," pojasnjuje Pregl. "Poleg tega pa - pri prevajanju, četudi gre za prevajanje besede v podobo, prevod nikoli ni povsem zvest originalu. Ali gre za nadgradnjo ali pa obstaja neki manko."

Pregl še dodaja, da je razstavo pripravljal tri mesece, bolj ali manj vsak dan. "Motive sem iskal na različnih koncih, od umetnostnozgodovinskih referenc do popkulturnih motivov. Toda, ko si risbe ogledate, boste videli, da nimajo hierarhije. Tako brkati filozof kot plišasta igrača imata enako težo. Nekdo je tam zato, ker je pač kosmat, ne zaradi kakšnih drugih lastnosti."

Razstavljene risbe sicer nimajo hierarhije, a so vendar avtorjev odraz podobe kosmatega na tem svetu, njegov izbor. "Trenutno prevladuje moj pogled na 299 kosmatih in s tem so risbe nekakšen odraz mene." Da bi prišel do nekega bolj "objektivnega vtisa" o kosmatih tega sveta, pelje Pregl idejo dalje: vse razstavljene risbe so na prodaj, vsaka stane 30 evrov. Kupec posamezne risbe pa ne dobi samo računa, temveč tudi posebno nalogo - določiti mora nov kosmati motiv, ki ga bo Pregl narisal in z njim nadomestil kupljenega. Nova risba ne bo na prodaj, razstava pa bo zaključena, ko bodo vse risbe zamenjane.

"Mogoče bom kupil risbo tistega psa in naročil, da nariše političarko," je hudomušno pripomnil eden izmed obiskovalcev. Sami se denimo lahko odpravite po Cankarja, če še visi tam, seveda. S katerim kosmatim bi ga nadomestili vi?