Šarič je še dejal, da je MOL dolgoročno nameravala na križišču Tbilisijske ulice s Tomažičevo ulico in Jamovo cesto urediti krožišči. Četrtna skupnost pa se zavzema še za tretje krožišče, in sicer na križišču Tbilisijske in Gerbičeve ulice, je povedal Šarič in dodal, da je promet na tem območju zdaj maksimalno upočasnjen.
A začasna semaforizacija na križišču Tbilisijske in Jamove ulice se je po besedah predsednika civilne iniciative za prometno ureditev na širšem območju Tbilisijske ulice Marjana Tkavca odlično obnesla. Nanj se je namreč obrnilo veliko tamkajšnjih krajanov, ki so izrazili zadovoljstvo nad semaforji, saj naj bi ti zelo dobro umirili promet. Ravno zato, pravi Tkavc, so takoj obvestili MOL in jim sporočili, da bi krožišči preklicali in raje postavili stalne semaforje. Prav tako bi želeli, da občina na obeh križiščih uredi klančine in kolesarske oznake. Po Tkavčevih besedah so se tudi na občini strinjali s to rešitvijo. Semaforizacija križišč je po Tkavčevih besedah za tamkajšnje stanovalce bolj sprejemljiva tudi zato, ker bi krožišča zavzela več prostora, kar bi posledično pomenilo manj prostora za parkiranje, prav tako pa naj bi se cestišče preveč približalo stanovanjskim blokom.
"Krožišča so pravzaprav postavljena zato, da se hitrost na cesti umirja," pravi Peter Lipar iz Prometnotehniškega inštituta, ki pojasnjuje, da teoretično skozi srednje veliko krožišče vozniki ne morejo voziti z več kot 40 kilometrov na uro, saj bi jih v nasprotnem primeru vrglo iz krožišča. Na tak način krožišča voznike silijo, da vozijo počasneje, a je promet vseeno bolj tekoč kot v semaforiziranih križiščih, kjer vozila morajo ustavljati. Lipar pa je poudaril, da pešci in krožišča ne gredo najbolje skupaj, ker so pešci zelo slabo vidni. Vozniki morajo namreč celotno situacijo na krožišču zaobjeti z enim pogledom, pri tem pa večkrat ne opazijo pešcev. "V principu so krožišča dobra," meni Lipar, a če je možno, je treba prehode za pešce narediti zunaj krožišč oziroma je treba zadnje urediti podhode.