Z Jožetom Drnovškom se je mogoče pogovarjati cele ure, saj je prava zakladnica zgodb izpod Triglava. Do lanske jeseni je imel kovačijo v hiši v lasti občine tik ob bodočem planinskem muzeju, a so jo morali domnevno zaradi dotrajanosti porušiti, namesto te stavbe pa bo zdaj parkirišče. Kovač še zdaj s solzami v očeh razlaga, da se s kovaštvom pač ne more več ukvarjati. Malo zaradi let, malo pa tudi zato, kot se je sam izrazil, ker v "šporgetu" ne more greti kovine. "Že pred leti sem muzeju in občini predlagal, da bi lahko bila moja kovačija del muzejske zbirke. Odgovor je bil zelo jasen - ne zanima nas!" je razočaran Jože Drnovšek.
Župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav je pojasnil, da je bila hiša, v kateri je imel Drnovšek urejeno kovačijo, tako nevarna, da druge možnosti kot rušenje ni bilo. "V njej je živela gospa, ki smo ji dali novo, občinsko stanovanje. Kovačija v koncept planinskega muzeja res ne sodi, občina pa si novega, samostojnega muzeja tudi ne more privoščiti. Obljubim pa lahko, da bom strokovnjake v Gornjesavskem muzeju poprosil, da ocenijo zapuščino kovača Jožeta Drnovška in pripravijo možne rešitve, kako jo ohraniti," je na vprašanje, ali izgubljena kovačija ni tudi izgubljena priložnost za ohranjanje naše dediščine, odvrnil Jure Žerjav.
Vodja Planinskega muzeja Slovenije Miro Eržen je še enkrat poudaril, da hiše niso rušili zaradi muzeja, je pa res, da bo tam zdaj lahko dodatno parkirišče bodisi za obiskovalce muzeja bodisi za pohodnike v dolino Vrat. Gradnja muzeja je stala okrog 3,2 milijona evrov, denar so prispevali občina, država, planinska zveza in evropska unija, prejšnji teden pa so partnerji podpisali še dogovor o skupnem financiranju delovanja muzeja, kar naj bi na leto stalo okrog 200.000 evrov. Glede dileme, ali naj v muzej preselijo tudi originalni Aljažev stolp z vrha Triglava, pa je Eržen pojasnil: "Naredil se bo restavratorski načrt, strokovnjaki bodo ocenili, ali je stolp mogoče ohraniti na vrhu Triglava ali pa ga bodo prenesli v muzej, na Triglav pa postavili kopijo."
