Večina vse manj zadovoljnih Kranjcev pa je seveda obtičala pod prav "nekulturnim" oblačnim pokrovom. Ob takih dneh je bolje, da vam ne delajo niti računalniki, ki omogočajo ogled slike "v živo" prek ene od številnih spletnih kamer ob naših cestah oziroma smučarskih progah. Vendarle pa nam sodobna tehnologija omogoča, da prelisičimo tudi vreme. Ob takšnih dneh, kot smo jim bili priče zdaj, si zjutraj enostavno ogledamo prej omenjene kamere in se odločimo za sončno pot. Z nekaj sreče nas bo na cilju tudi v resnici čakalo sonce, saj je zimska občasnost precej trdovratna in inertna. Za vsak primer pa si oglejte ob robu kamerine slike čas njenega nastanka, da ne bo kakšnih neprijetnosti.
Novi svet zunaj smučarskih prog
Povsem drugače je, če se seveda nismo že prej dogovorili za natančno lokacijo in izbrano družbo. Potem pod oblaki ali v njih (beri: megli) modrujemo, kje je zagotovo sonce. Ampak precej velja že to, da smo se sploh odpravili ven, mraz nam že ne more škodovati, če smo nanj pripravljeni. Če upoštevamo srednjeročne napovedi do sredine meseca, potem bo prva polovica letošnjega februarja s 70 do 90 urami sonca po nižinah v notranjosti države med najmanj osončenimi v zadnjih 14 letih! Zadnjo bolj turobno in sivo zimo v celinskem delu Slovenije smo namreč imeli v letih 1995/96. Podobno razmere so tudi v visokogorju in na Primorskem, kjer je z okoli 200 sončnimi urami stanje prav tako podpovprečno. Prav ta podatek nam verjetno razkriva vzroke, od kod v zadnjih tednih v gorah tako veliko usodnih snežnih plazov (pod Prisankom ter na Krvavcu in Voglu). Pomanjkanje sonca je namreč skupaj z nizkim temperaturami in izostankom odjuge močno upočasnilo preobrazbo snežnih plasti v sicer ne prav visoki, a za ljubitelje smučanja zunaj urejenih smučišč ravno prav debeli snežni odeji. Tam pa se skrivajo številne pasti, pa čeprav smo le nekaj metrov stran od večinoma varne smučarske proge. Letos so snežne plasti zaradi mraza in pomanjkanja sonca le naložene ena na drugo in marsikje povsem nepovezane, čakajoč na tistega, ki bo podrl prvo domino...
Smučarska in meteorološka višina snega
A vrnimo se k uganki, kako ugnati "nekulturno" vreme. Nekatera naša smučišča imajo v ta namen sliko "v živo". Zlobneži bi porekli, da le takrat, ko je lepo vreme, oziroma da delujejo le tiste kamere, ki pokrivajo sončni del smučarskih prog. Tudi za snežno odejo je včasih bolje pogledati za podatek o njeni višini na katero od bližnjih meteoroloških postaj s tovrstnimi meritvami, če je ta seveda na voljo. Na Krvavcu na primer si lahko privoščimo prav vse troje - živo sliko in oba podatka o višini snežne odeje. Po uradnih podatkih meteorološke postaje pri RTV-stolpu je bilo včeraj zjutraj tam 93 centimetrov snega, medtem ko so ga žičničarji namerili do enega metra. Razlika je večja, kadar mine že veliko časa od zadnjih snežnih padavin, saj se naravna snežna odeja seseda precej hitreje kot tista na smučišču. Seveda je pomembno tudi to, ali imamo opravek z naravnim ali umetnim snegom oziroma kombinacijo obojega. Umetni je precej bolj trdovraten, saj vztraja ponekod celo tako dolgo, da se začenja okoli zadnjih zaplat že ozelenjevanje. In da ne pozabimo, ker smo tik pred šolskimi počitnicami - med februarjem in aprilom lahko po vsej verjetnosti pričakujemo dokaj povprečne temperature in tudi količino padavin. Torej bodo temperature nekoliko nižje, kot smo jih bili navajeni v zadnjem desetletju, padavin pa bo malo manj.
