Nedavno so na problem opozorili študentje sami, predvsem pa so poudarili pomanjkanje vsakršnega pravnega varstva v teh primerih. Ana Štromajer, na primer, je približno dva meseca delala za Prešernovo družbo, kjer so ji ostali dolžni več sto evrov, ki jih je "izterjala" šele s protestom pred njihovim poslopjem.
Kdo je torej tisti, ki bi študentom moral zagotoviti njihovo (zasluženo) plačilo? "Od tistega, ki neposredno nakazuje denar, ima študent pravico zahtevati svoje plačilo. Formalno bi ŠS moral plačati, saj je v dogovoru s študenti, in njegovo poslovno tveganje je, če od podjetja, za katerega posreduje delo, ni dobil plačila," meni Polonca Končar, profesorica na ljubljanski pravni fakulteti.
Tvegani sklad in črni seznam
Ko se študent včlani v ŠS, je v pravnem razmerju s servisom in ne s podjetjem, za katerega kasneje dela, zato študent neposredno od podjetja, ki ne plačuje, denarja ne more izterjati. Če nastane kršitev, bi moral posredovati študentski servis, dodaja Končarjeva. V ŠS Maribor pravijo, da se tega držijo. "Dolžniku pošiljamo opomine, jih terjamo po telefonu in najkasneje v roku treh mesecev od zapadlosti zoper dolžnike vložimo tudi izvršilni predlog. Zapadle terjatve izterjamo na lastne stroške, če smo neuspešni, pa študentom izplačamo honorar iz tveganega sklada," je zagotovila Jasmina Rutar iz pravne službe omenjenega ŠS.
Poleg tega so se nekateri servisi zaradi vedno slabše plačilne discipline združili v boju proti neplačnikom in ustanovili spletno stran www.neplacniki.info, kjer so objavljeni neplačniki, ki več kot 60 dni zamujajo s plačilom. Podatke osvežijo enkrat na teden. "Oškodovanim pa svetujemo, da oddajo prijavo na inšpektorat, vložijo civilno tožbo ali pa kazensko ovadijo delodajalca za goljufijo, pri čemer ne bodo imeli dodatnih stroškov, saj se storilci preganjajo po uradni dolžnosti. Vse člane, ki jim delodajalec ni želel vrniti napotnice po opravljenem delu, pa prosimo, da nam pošljejo pisno pritožbo, saj s takšnim delodajalcem ne poslujemo več," dodaja Rutarjeva. Sicer pa študent pravno v primeru neplačevanja ni nikakor zavarovan; civilna tožba je njegova edina rešitev, da izterja denar, priznava tudi Končarjeva.
Mogoče rešitve zagate
Kot eno izmed mogočih rešitev neplačevanja Končarjeva omenja spremenjeno vlogo ŠS in odpravo napotnic. "Delo torej ne bi bilo več plačano na podlagi napotnice, ampak bi ŠS le posredoval delo in usmerjal študente, ti pa bi delali na podlagi civilne pogodbe ali pogodbe s krajšim delovnim časom, ki bi jo sklenili s podjetjem," razmišlja. Tako bi bil položaj omejen na pravno razmerje med študentom in podjetjem, za katerega dela. "Pri današnjem tipu posredništva se namreč zamegli, kdo je odgovoren," še dodaja Končarjeva. V tujini, denimo v Združenih državah Amerike, študentje sklenejo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas ali za določen čas. Druga možnost je, da bi se ta razmerja med študentom, ŠS in podjetjem bolj jasno pisno opredelila, kot denimo pri agencijah za posredovanje zaposlitve, kjer je jasno, da je delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu in ta posreduje delo drugemu delodajalcu, končuje Končarjeva.
