Šlo je za skupek recitirane poezije in glasbenih vložkov; Vrečar se je na odru pojavil z masko Jokerja na obrazu in v družbi glasbenikov ob svojih nekoliko temačno obarvanih pesmih, kot je to zanj v navadi, potrjeval pravilo o tem, da so ravno klovni najbolj žalostni. Pa tudi samoironični: ob vsej resnosti, s katero se Vrečar loteva tem, kot so denimo za današnji čas skoraj simptomatična nezmožnost približevanja drugemu bitju, aktualna tema homoerotične ljubezni ali pa problematiziranje sodobne izpraznjenosti, ko je pomembneje imeti kot biti, se zna Vrečar na trenutke tudi pošaliti iz lastne situacije, s čimer prestopa mejo klišejskega zgolj-jamranja.
Vnašanje svežine
Na nekem drugem, ravno tako "alternativnem" odru, natančneje v Tovarni Rog, pa se je v petek predstavila skupina I.D.I.O.T. to so študenti primerjalne književnosti, ki ne le obetajo, temveč obet o dobri poeziji/prozi/glasbi/gledališču tudi že izpolnjujejo. Četverica, ki jo sestavljajo Tibor Hrs Pandur, Uroš Prah, Jasmin B. Frelih in Katja Perat, se zadnji dve leti pojavlja v različnih kontekstih kulturnega udejstvovanja: Pandur je v Gledališču Glej lani opozoril nase z dramskim prvencem Sen 59, Prah s performativno-konceptualnimi nastopi in poezijo, Frelih s proznimi objavami in Peratova z objavami poezije. Ob povedanem pa združeni pod imenom I.D.I.O.T., izdajajo tudi istoimenski študentski časopis, ki je nekakšen prerez med iskanjem lastnega izraza in vnašanjem še kako potrebne svežine v slovenski literarni prostor. Zasluga jim gre tudi v smislu odkrivanja mladih talentov, ki se bodo skozi nastope in izdaje časopisa gotovo še profilirali.
Obiskovalcev se je trlo
Kakor koli, v petek jih je v Rogu pričakala nabito polna dvorana, pri čemer so v prvih vrstah sedeli stari mački, kot je denimo Tomaž Šalamun, ki se, če pomislimo na zgodovino skupine OHO, ob tovrstnih nastopih najbrž počutijo domačno. Dodelani glasbeni prispevek s strani spremljevalne skupine ter recitacijski in VJ-nastop so pokazali, da v delovanju te skupine kljub mladosti ni niti sledu amaterizma: I.D.I.O.T. ima jasno, samosvojo vizijo, ki se po načinu izvedbe razlikuje od v Sloveniji uveljavljenega posredovanja literature: gre za neke vrste "spoken word", kjer je pomemben stik z občinstvom in kjer šteje življenjska poezija, ki se dogaja tukaj in zdaj kar je v diametralnem nasprotju z utečenimi literarnimi trendi o nekakšnem pesniškem eskapizmu in "zgolj bivanju" pesniških medijev.
Obe omenjeni skupini, tako Soma Arsen kot I.D.I.O.T., v slovenski literarni prostor prinašata prevetritev, ki jo, kot sta dokazali dve polni dvorani, občinstvo še kako želi in potrebuje. Literaturo, ki se z načinom nastopa ljudem približuje, a jih s kakovostjo besede hkrati povzdiguje nad sivo prozaičnost.
