Bolj zmajujejo z glavo tisti, ki še gojijo "ljubezen do zemlje" oziroma kmetujejo, saj se v nekaterih delih Slovenije že kažejo prva znamenja suše. Še dobro, da smo imeli toliko snega in so vodotoki razmeroma vodnati, drugače pa je tam, kjer je glavni vir vode podtalnica. Pa vendarle, "če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno", zato ni, da bi preveč tarnali.
V prihodnjih dneh bomo lahko že marsikje vknjižili letošnje prve vroče dni. Po vsej verjetnosti jih bo torej že pred začetkom poletja kar več zapored. Pomnimo, vroči dnevi niso četrtki, ko so redne seje vlade in je Gregorčičeva neprevozna in neprehodna (niti čez novi prehod za pešce), temveč dnevi, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 30° Celzija. Naši severni sosedje, to so tisti, s katerimi se (še) ne kregamo, pravijo takšnemu vremenu kar "kopalno" vreme.
Naravna znamenitost v štajerskem zakotju
Da je res tako, priča tudi že povsem kopalna temperatura morske vode ob slovenski obali, ki je v minulih dneh že dosegla za ta čas zavidljivih 21° Celzija in bo šla v prihodnje le še navzgor. Kratkotrajne popoldanske plohe ali nevihte večinoma niti ne dosežejo "primorja pri morju", namreč ne ohladijo ozračja tako, da bi se to poznalo pri temperaturi morske vode. Če nimate pri roki vrtnega bazena, bo za osvežitev dovolj tudi kakšen škaf vode. Lahko pa se osvežite tudi v škafu brez vode, a se boste morali za to malo bolj potruditi in se odpeljati v dolino Matkovega kota, zahodno sosedo bolj znane in prostornejše Logarske doline. To je najmanjša ledeniško preoblikovana dolina v povirju Savinje, ki pa je v primerjavi z omenjeno sosedo precej manj obiskana. Morda je prav to dodaten motiv, da se odpravite v to štajersko zakotje. Od konca ceste na prodiščih do Matkovega škafa nista niti dve uri hoje, med katero boste morali premagati okrog 500 višinskih metrov. Ampak na koncu vzpona, druga polovica izleta je letos v znamenju snega, boste res imeli kaj videti. In prav vreme je med glavnimi krivci za nastanek te naravne mojstrovine!
Stenski blagoslov
V osojni legi pod previsno steno se med zimo v vpadnici grape nabirajo ogromne količine snega, ki jih večinoma nakopičijo snežni plazovi. Ko snegu poidejo moči, nekje na sredini pomladi, prevzame glavno vlogo voda. Natančneje, različne oblike navpičnega padanja vode čez 40-metrski previs - od slapa do razpršenih, prhi podobnih vodnih pramenov ter drobnih ali debelih kapljic, ki izdolbejo v debelo plazovino škafu podobno odprtino. Globina in širina škafa sta zelo različni (povprečna globina je 17-20 metrov, širina pa 12-30 metrov) ter odvisni od vsakokratnih snežnih oziroma dežnih razmer in temperatur v mesecih pred našim obiskom. Kakšno leto škaf, natančneje, njegovi ostanki, počakajo sneg naslednje zime, v zadnjem času pa vse pogosteje popolnoma skopnijo. Škaf je torej tudi odličen kazalec podnebnih sprememb, zato bi si zaslužil podrobnejše in stalno opazovanje. Zgornji, ovalni obod škafa (ta se proti notranjosti zožuje) je meril minuli konec tedna 10,5 (daljša stranica) oziroma 6,5 metrov (krajša stranica). V prerezu lijakaste oblike pa je bila izmerjena globina -pri čemer se je voda že prebila do kopne podlage - kar od 18,5 do 21 metrov. Že res, da vas bo pot do tja ogrela (gamaše in smučarske palice ne bodo odveč), a se boste zato ob pogledu v škaf precej "osvežili". Tudi dobesedno, saj vas bo "blagoslovila" od zgoraj kapljajoča voda…