Upokojeni posameznik ima dve možnosti dodatnega zaslužka oziroma dela.

Prva je, da kljub upokojitvi ostane oziroma znova vstopi v delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom (na primer zaposlitev s krajšim delovnim časom ali s. p.), za katerega delodajalec plačuje prispevke za obvezno zavarovanje. V tem primeru gre za tako imenovano delno upokojitev, kjer posameznik prejema pokojnino le v sorazmerju s skrajšanjem polnega delovnega časa (delna pokojnina), za preostali del pa plačo. Torej delavec ni upokojen za celoten delovni čas, temveč le za tisti čas, za katerega ne dela. V tem primeru je višina pokojnine odvisna tudi od tega sorazmerja časa, za katerega je upokojenec zaposlen.

Druga možnost za delo upokojenega posameznika pa je delo prek civilnih pogodb, od katerih se prispevki za obvezno zavarovanje ne plačujejo (na primer avtorska, podjemna pogodba), saj v tem primeru ne gre za delovno razmerje. Pokojnina se zaradi takšnega zaslužka ne bo znižala, ampak se bodo tako zasluženi prihodki ob koncu leta obračunali pri dohodnini. Na podlagi tega pa se bo nato plačal davek.

Ker se s podjemno pogodbo podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo in podobno, naročnik (delodajalec) pa se zavezuje, da mu bo za izvršeno delo plačal, je ta pogodba z delovnopravnega vidika načeloma dovoljena le, ko ne obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. Torej morate pri podjemni pogodbi predvsem paziti, da gre za občasna, začasna dela (da ne gre za kontinuirano delo), ki ne spadajo v sistematizirano delovno mesto.

Zakon o delovnih razmerjih je vzpostavil dosleden pogodbeni princip delovnega razmerja kot razmerja med delavcem in delodajalcem, ki se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Zato je prepovedano opravljanje dela na podlagi civilnih pogodb, če so podani elementi delovnega razmerja, saj se lahko v mnogih primerih namesto podjemne pogodbe sklene vsaj delovno razmerje za določen čas ali delovni čas, krajši od polnega. Upravičenost sklepanja civilnih pogodb namesto pogodbe o zaposlitvi pa se presoja v vsakem posameznem primeru posebej. Za takšno presojanje so na prvi stopnji pristojni inšpektorji za delo in pozneje sodišča. V primerjavi z avtorsko pogodbo je po navadi podjemna pogodba davčno ugodnejša, vendar je to odvisno tudi od višine in drugih virov vaših prihodkov. So pa za davčne nasvete pristojni na davčni upravi, za mnenja glede možnosti opravljanja dela upokojene pa ZPIZ.

Delovno mesto ukinjeno brez akta o sistematizaciji

V podjetju sem zaposlena 20 let. Marca mi je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Delodajalec navaja, da gre za racionalizacijo poslovanja, zato je začel izvedbo določenih kadrovsko-organizacijskih sprememb. Navedeni ukrepi zajemajo poenotenje in združitev funkcij dveh lokacij proizvodnje. Moje delovno mesto so ukinili, vendar delo, ki sem ga opravljala pred odpovedjo, zdaj opravlja delavec iz druge službe pod drugim nazivom delovnega mesta. Glede na ukinitev delovnega mesta do danes še ni podane spremembe akta o sistematizaciji delovnih mest.

Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, kamor spada tudi vaš primer, lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Zato vam svetujem, da se v izognitev zamudi omenjenega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe čim prej obrnete na odvetnika. Ta vam bo lahko, ob vpogledu v celotno dokumentacijo postopka vaše odpovedi, točno svetoval, ali vam je delodajalec odpovedal pogodbo iz utemeljenega razloga oziroma na podlagi ustreznih kriterijev ali je pri tem ustrezno preveril, ali vas bi bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali vas bi bilo mogoče dokvalificirati za delo, ki ste ga opravljali oziroma prekvalificirati za drugo delo, ter ali je pri tem delodajalec spoštoval vsa procesna določila v zvezi s tem. Iz navedenega v vprašanju je mogoče sklepati, da temu ni bilo tako, saj akt o sistematizaciji delovnih mest ni bil ustrezno spremenjen.

Kako do odškodnine?

Leta 1996 me je nekdanji delodajalec nezakonito odpustil, nato sem ga zaradi tega tožila in tožbo hkrati z odškodninskim zahtevkom na delovnem sodišču dobila. Na koncu je bil izdan tudi sklep o izvršbi, a je ta delodajalec med postopkom razglasil svoj bankrot. Obstaja v tej državi kakšna možnost, da bi prišla do denarja, ki mi ga je prisodilo delovno sodišče?

Natančen odgovor na zastavljeno vprašanje vam lahko poda le odvetnik, ki lahko pogleda v dokumentacijo vaših pravnih, predvsem izvršilnih, postopkov. Ta vam lahko pojasni, ali v vašem primeru, ko delodajalec nima iz česa poravnati finančnih obveznosti do vas, pride morebiti v poštev možnost posebnega jamstvenega oziroma preživninskega sklada in ali je bila vaša terjatev do delodajalca sploh ustrezno prijavljena.

Andreja Mrak, univ. dipl. prav.