Po prvih odzivih koalicijskih partnerjev, Gibanja za ohranitev javnega zdravja, zdravniške zbornice in nekaterih posameznikov, bo pot od do zdaj sedme verzije osnutka do predloga zakona še dolga. Videti je, da bo moral predlagatelj temeljito prisluhniti pripombam in jih, vsaj tiste, ki zadevajo ločitev javnega od zasebnega v zdravstvu, vključiti v predlog.

Največja poslanska skupina SD je po triurnem konstruktivnem pogovoru z ministrom Miklavčičem oblikovala šest strani pripomb. Andreja Črnak Meglič nam je povedala, da so se v pripombah zavzeli za krepitev primarne zdravstvene ravni ter za dosledno ločitev javnega in zasebnega tudi pri koncesionarjih. Načelno se poslanska skupina SD strinja tudi s pripombami predsednice odbora za zdravje SD Julijane Bizjak Mlakar, ki poudarja, da osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti ni skladen s koalicijsko pogodbo. Bizjak-Mlakarjeva je prepričana, da bi sprejetje takšnega osnutka povzročilo nadaljnjo privatizacijo in komercializacijo zdravstvenih storitev. »Osnutek se bere tako, kot da bi ga pisali isti lobiji kot na primer leta 2007 osnutek zakona o koncesijah. Sedanji osnutek še vedno spodbuja podjetniško dejavnost zdravnikov, koncesionarjev in svobodnih zdravnikov,« je kritična Bizjak-Mlakarjeva, ki opozarja, da so preživete tudi ideje o javno-zasebnem partnerstvu v zdravstvu.
»Minister bo najbrž v zadregi, kaj naj naredi z osnutkom zakona, saj je ni upošteval temeljev naše koalicijske pogodbe,« je včeraj povedala tudi Cveta Zalokar Oražem (Zares). Po njenem je do odstopanja prišlo tudi zato, ker so »osnutek oblikovali ljudje, ki očitno koalicijske pogodbe ne poznajo, k sodelovanju pa nas niso povabili«. Zalokar-Oražmova je na vprašanje, ali bo treba osnutek umakniti in napisati na novo, odgovorila, da bodo »potrebne zelo korenite spremembe«. Te bodo najbolj potrebne pri opredelitvi svobodnega zdravnika, koncesionarjih, ločitvi javnega od zasebnega dela v zdravstvu...

Sodoben evropski zakon, ki bo naravnan na ljudi, ki bo omogočal čim večjo dostopnost in bo upošteval univerzalnost, enakost, solidarnost, kar so tudi evropska načela, je pričakovala tudi Dunja Obersnel Kveder. Po njenem osnutek za zdaj le legalizira obstoječe stanje v našem zdravstvenem sistemu, korigirane pa so res samo največje nepravilnosti, ki jih je povzročila divja privatizacija. Poleg popolne ločitve javnega in zasebnega izvajanja zdravstvenih dejavnosti Obersnel-Kvedrova opozarja na še vedno neizdelano mrežo in na dejstvo, da so v osnutku zakona samo izhodišča zanjo, ne pa tudi merila. Po njenem bo potrebnih še veliko sprememb pred uvedbo svobodnega zdravnika. »Država mora v času, ko govori o pomanjkanju zdravnikov, najprej zaščititi javni interes,« je prepričana Obersnel-Kvedrova, ki v zvezi s koncesijami opozarja na nedorečenost. Ni namreč jasno, kdo je v osnutku zapisani »pravni naslednik«. Ne glede na določbo, da mora po prenehanju koncesionar koncesijo vrniti koncendentu, ostaja odprto vprašanje, ali se koncesije lahko dedujejo. Tako kot drugi sogovorniki tudi Obersnel-Kvedrova opozarja, da je bila primarna zdravstvena raven bolje definirana v obstoječem zakonu. V novem osnutku na primer varovanje spolnega in reproduktivnega zdravja sploh ni omenjeno.

O osnutku zakona bo šele prihodnji teden razpravljala poslanska skupina LDS, kamor so povabili tudi ministra Miklavčiča, saj Ljubo Germič meni, da jim bo moral kar nekaj stvari pojasniti, preden se bodo o zakonu lahko izrekali. Po Germičevih besedah bi moral osnutek vsebovati oceno sedanjega stanja, jasno definirane cilje in predvidene finančne posledice, da bi vedeli, kako naj člene sploh razumejo.