Zdaj je ta dvom na voljo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Jurce.
Avtor spremne besede dr. Oto Luthar je prepričan, da je s to knjigo osvetljen doslej manj izpostavljen del zgodovinopisja, ki je v času novega francoskega zgodovinopisja ostal v ozadju. Korenine razprav o dejstvih in možnosti ločitve subjekta in objekta, ki naj bi zgodovini zagotavljala znanstveno neovrgljivost, sicer sežejo že v trideseta leta 20. stoletja, a šele Carr je z vso jasnostjo in s svojstvenim načinom obravnave pokazal, kako številne so že interpretacije tega, kaj naj bi dejstvo bilo, kaj šele tiste o tem, kakšne so možne interpretacije dejstev, tudi v retrospektivni luči tega, kar so dejstva povzročila v nadaljevanju.
Po izidu te celo humorno napisane knjige in po številnih polemikah, ki jih je sprožila, so bile plemenite sanje o objektivni predstavitvi preteklosti za vselej pokopane, meni Luthar, ki pojasnjuje, da je na njeni podlagi nastala tudi vrsta drugih del o zgodovini, ki je nadaljevala zastavljena vprašanja.
Pri založbi Emanat pa je te dni izšel prevod dramskega teksta Sarah Kane z naslovom Skomine. Gre za četrto in predzadnjo igro te kultne britanske avtorice, ki je v svojem kratkem življenju tako močno razburila gledališke svetove. Prevedla jo je Katja Kosi, s spremno besedo pa opremil Primož Jesenko. V Skominah Kanova preigrava številne reference, T. S. Eliotta, Biblijo, Shakespeara, ta niz poetičnih dialogov pa seveda v prvi vrsti, pred bralcem, čaka režiserja.
