V regiji z najmanjšim številom podjetij na prebivalca si podjetniki želijo predvsem manj birokracije pri izpolnjevanju obrazcev in izdelavi projektne dokumentacije, ki je osnova za prijavljanje na državne razpise. Medtem ko v največji zasavski družbi ETI ugotavljajo, da je relativno malo razpisov namenjenih velikim podjetjem, pa na primer Jože Ule, kot predsednik zagorske obrtno-podjetniške zbornice, torej predstavnik malih zagorskih podjetnikov, ugotavlja, da njihove člane dobesedno mine kakršno koli prijavljanje zaradi zahtevnosti vseh postopkov. "Mnogi so že poskusili dobiti kakšen nepovraten denar od države, večino pa je vse skupaj minilo in se sploh ne prijavljajo več, čeprav bi mnogi ta denar lahko pametno in koristno izrabili," je zatrdil Ule. Prav žalostna je tudi zasavska slika raziskovalnih dejavnosti. Lani je za to od države dobilo denar eno samo podjetje, in sicer trboveljski Dewesoft za razvoj in raziskavo novega proizvoda. "Za to smo dobili nekaj več kot 70.000 evrov. Prijavili smo osem inženirjev oziroma strokovnjakov, ki so delali pri tem projektu šest mesecev. Mislim, da si večina zasavskih podjetij tako obsežnega raziskovalnega podjetja niti ne more privoščiti. Zato je poleg precej komplicirane in obsežne prijave verjetno tudi to razlog, da smo bili edini," pravi Andrej Orožen, direktor podjetja Dewesoft. Se je pa lani v Zasavju izboljšalo stanje glede državnega sofinanciranja mladih raziskovalcev. Ti so dobili delo oziroma se lahko posvečajo raziskavam kar v petih zasavskih podjetjih, čeprav še vedno malo, pa je to bistveno več kot leta prej.
Zasavki podjetniki, med katerimi je nedavni obisk ministra Golobiča vzbudil veliko zanimanja, še najbolj odobravajo dejstvo, da se je njegovo resorno ministrstvo začelo povezovati z gospodarskim. Tudi na tem ministrstvu imajo namreč precej denarja namenjenega spodbujanju predvsem malih in srednje velikih podjetij. Z bolj usklajenim delovanjem zato podjetniki upajo, da bodo laže prišli do kakšnega državnega denarja tudi v Zasavju.
