Skoraj spregledan pa je v javnosti ostal podatek, da je univerza z javno razglasitvijo svojega nominiranca prekršila enega od statutov Nobelovega sklada, ki pravi, da mora ime kandidatov ostati zaupno še 50 let po nominaciji, k upoštevanju tega pravila pa so zavezani tako predlagatelji kot Odbor za Nobelovo nagrado, ki nominacijo prejme in vse do razglasitve ne govori o prejemniku nagrade, niti o imenih izbranih petih kandidatov za nagrado in morebitnih favoritov.

Nobelov sklad in odbor kršitev ne komentirata

Nobelov sklad ter Švedska akademija, v okviru katere deluje odbor, sta seveda glede podatkov o kršitvah statuta molčečna, k čemur ju zavezuje prav pravilo o 50 letih zaupnosti in prepovedi vsakršnega razkrivanja imen ali podatkov o nominirancih. Predstavnica Nobelovega sklada Jonna Petterson je dejala, da so kandidati pred samo razglasitvijo nagrajenca občasno znani le v kategoriji Nobelove nagrade za mir. Poudarila pa je, da Nobelov sklad ne more komentirati, potrditi ali zanikati govoric, da je kateri od predlagateljev pravilo o molčečnosti prekršil, pa tudi da "do posledic razkritja nimamo specifičnega stališča, temveč rešujemo vprašanja od primera do primera".

Carola Hermelin kot predstavnica Odbora za Nobelovo nagrado, v okviru katerega poteka vsakoletni literarni izbor, pravi, da z imeni nominirancev ravna najstrožje zaupno in to pričakuje tudi od predlagateljev. "Se pa kdaj zgodi, da je predlagatelji zahtevo po zaupnosti tudi kršijo." Ker so zavezani zaupnosti, ne morejo komentirati, kakšno stališče zavzema Odbor do razkritja podatkov v javnosti.

Javnost delovanja pred pravili?

Goran Tomšić iz službe za stike z javnostmi Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je do razkritja nominacije prišlo, ko so odgovarjali na novinarska vprašanja, in sicer v želji po spoštovanju načela javnega delovanja univerze. "Po tistem, ko je informacija prišla v javnost, čeprav brez našega posredovanja, je ne moremo zanikati, zelo iskreno smo pojasnili vse vidike tega predloga, ki so zanimali medije." Tomšić meni, da razpravo o tematiki generirajo drugi, med njimi tudi organizacije, ki so pozvane, da predlagajo kandidate, "in najbrž dovolj dobro vedo, kakšna so pravila".

Svoj predlog so sicer brez koordinacije z univerzo podali tudi iz Društva slovenskih pisateljev, kjer se zavedajo, da postopek ni javen, a so "v izogib dvoumnosti", kot pravi predsednik Slavko Pregl, potrdili svojo podporo kandidaturi Borisa Pahorja. Podobno je zaveza o molčečnosti znana Slovenskem centru PEN, kjer jih poznavanje statuta prav tako ni ustavilo pri javni razglasitvi svoje poteze. "Tudi letos je PEN, kot že štiri ali pet let doslej, obnovil svoj predlog in znova predlagal Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado. Svoj predlog je podkrepil z novimi podatki, med drugimi tudi s podatkom o visokem francoskem odlikovanju in podobnem," nam je razložil Tone Peršak.

Tvegana nediskretnost

Pravilo o zaupnosti kandidature so upoštevali le na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Predsednik SAZU Jože Trontelj je dejal, da je bila akademija vesela nominacije, ki jo je za njihovega člana Borisa Pahorja vložila univerza, in si želijo, da bi bila uspešna, obžalujejo pa, "da je proti pravilom postala javna".

Poudaril je, da SAZU ne more in noče kršiti molčečnosti o svojih lastnih nominacijah, letošnji ali iz prejšnjih let, saj je zaveza predlagateljev Nobelovemu odboru in Švedski akademiji odločna in popolnoma jasna. "Upamo, da Nobelov odbor zaradi prekršene diskretnosti Pahorjeve kandidature ne bo zavrgel," še dodaja Trontelj.

Ne glede na neupoštevanje pravil in časovni zamik pri uskladitvi predlogov pa je postopek izbire letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo povsem na ramenih Švedske akademije in njenega odbora. Ta bo že v aprilu med vsemi prejetimi predlogi odbral od 15 do 20 takih, ki jih bodo v naslednjem mesecu temeljiteje preučili in izbor skrčili na pet "finalistov".

Tudi ti bodo javnosti v skladu s statutom podeljevalca ostali neznani. Glavnino dela bo letošnji petčlanski odbor imel čez poletje, ko bodo preučevali kandidature in delo petih izbranih kandidatov. Prejemnik nagrade bo kot vselej znan v prvi polovici oktobra.

Nobelova nagrada slovenskemu književniku bi seveda Borisa Pahorja utrdila na slovenskem in tujem trgu ter v svetovni literarni zgodovini, prav tako bi vrgla oko javnosti na teme, ki jih Pahor obravnava v svojem pisanju in javnem delovanju. Ne glede na morebitni prejem naziva Nobelovega lavreata pa za Borisa Pahorja velja naslednje, če nekoliko priredimo citat irskega dramatika Georgea Bernarda Shawa, ki je Nobelovo nagrado za literaturo prejel leta 1925: "Nobelova nagrada je kot rešilna vrv plavalcu, ki je obalo že varno dosegel."