Po besedah Žarka Mlekuža so se v okviru projekta lotili tudi že konkretnih načrtov urejanja in umirjanja prometa v Bohinju, v dolini Vrat, na prelazu Vršič in na cesti na Mangrtsko sedlo. "Osnovna ideja umirjanja prometa pomeni, da bi v občutljivih gorskih območjih zmanjšali prometno obremenjevanje, ne pa obisk. Za to smo določili tri območja, pri čemer je dolgoročni cilj za prvo območje ukinitev individualnega motornega prometa, kratkoročni pa uvedba javnega prometa, ki naj bi prevzel velik delež motornega prometa v visoki turistični sezoni," pravi Žarko Mlekuž in dodaja: "Ker so obravnavana območja zelo različna, so tudi scenariji umirjanja in urejanja prometa različni. V Bohinju bi na vrhuncu turistične sezone promet potekal le z javnim prevozom. Seveda bo zato treba predhodno urediti parkirišča, garaže in signalizacijo ter se odločiti glede smučišča Vogel, ki pa je predmet državnega lokacijskega načrta. Podobno velja tudi za Pokljuko. V dolini Vrat bomo nadaljevali načrt umirjanja iz leta 2006. Tam bi osebni promet kratkoročno zaprli le v visoki sezoni, ko ni več prostora na parkiriščih. Na prelazu Vršič, ki ga prečka tranzitna cesta, umirjanja prometa ne načrtujemo. Na Mangrtski cesti pa je dolgoročno predviden načrt umirjanja z uvedbo javnega prometa v konicah in ureditvijo parkirišč.
Z uresničevanjem ideje o trajnostni mobilnosti bi se povečala konkurenčnost turistične ponudbe in se začela udejanjati ideja o trajnostnem turizmu kot primerjalni prednosti. Hkrati bi Julijske Alpe postale ena tistih regij, ki so začele zmanjševati pritisk na ozračje. Prav podnebne spremembe pa jim bodo lahko prinesle največje spremembe v turistični ponudbi. Julijske Alpe bi lahko postale pilotna regija v Sloveniji na tem področju in bi lahko sledile zgledu uspešnih alpskih območij v Evropi, kot so Chamois, Zermatt in Sass Fee.
