Danes se Matjaževa domačija ponaša z nazivom "hiša s tradicijo". Že skoraj dve leti obiskovalce privablja z "zgodbo o cvičku", lani pa se je domačija, ki so jo Pavlinovi prenavljali z lastnimi rokami in s pomočjo starih, domačih mojstrov, seveda po smernicah takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, okronala še z nazivom srebrni sejalec. Prva nagrada je romala v eskimsko vas na Krvavec. Sejalca podeljuje Slovenska turistična organizacija (STO) za najbolj inovativen turistični produkt v Sloveniji. Pavlinovim je nagrada še toliko bolj dragocena, saj je prvič v petih letih podeljena družinskemu projektu, za katerim ne stoji nobena ustanova, zavod ali podjetje. "Razlog za nagrado se skriva v večplastnem pristopu k projektu, ki hkrati promovira kulturno dediščino in vinsko kulturo ter pomembno vpliva na porast cvičkovega ugleda in turističnega razvoja male dolenjske vasice," so zapisali v STO.
Temeljita obnova stare domačije
Temelje stare hiše so obnavljali meter za metrom. Za slamnato streho so šli po mojstre v Prekmurje. "Ko sva hišo obnovila, je nisva nameravala nameniti v turistične namene, ampak bolj za hobi. Toda ljudje so govorili, da to pa mora še kdo videti. Tako sva po mnogih nasvetih kandidirala na evropskem projektu 'hiše s tradicijo'. Takšnih hiš je v Sloveniji okrog petnajst. Ni pomembno, kako velike in bogate so, lahko gre za navadno pastirsko kočo. Pomembno je, da je hiša obnovljena z naravnimi materiali, v svoji nekdanji podobi. Dodali smo še zgodbo o cvičku in degustacijo. Največ nam pomeni, da so ljudje zadovoljni s tem, kar vidijo," je dodal gospodar Matjaž.
Na Matjaževi domačiji povečini sprejemajo napovedane skupine. Če se le da, jih v dolenjski narodni noši sprejme celotna petčlanska družina Pavlinovih. "Postrežemo s pehtranovo potico ali pa z ocvirkovko. Skupino povabimo na ogled hiše in kleti, nazadnje pa še na skedenj, kjer si ogledamo zgodbo o cvičku. Sledijo degustacije sestavin cvička, ob tem postrežemo z domačim ajdovim kruhom z orehi in domačim sirom."
O zgodovini domačije
Ob ogledu hiše, osrednjega dela domačije, v katerem se je bivalo, gospodinja Marta ali gospodar Matjaž gostom povesta o zgodovini takšne domačije. "To ni bila velika domačija. Ljudje so hodili delat drugam, da so se preživljali. Zraven hiše je prizidek, v katerem so imeli kakšno kozo, morda prašiča, kje blizu so imeli še kakšno njivo, več pa že ne."
"V teh hišah so živele deset-, dvanajstčlanske družine. Starejši gostje, ki pridejo, obujajo spomine in pogosto pravijo: Saj smo tudi mi živeli v takšni hiši. Mladim pa je to zelo nenavadno." Nekatere izmed predmetov, ki so jih dali restavrirati, Pavlinovi še vedno s pridom uporabljajo. Denimo mentrgo, mizo, kakršno je nekoč imela vsaka kmečka hiša in v kateri gospodinja še vedno zamesi kruh, ki ga nato speče v stari krušni peči. "Na takšni mizi se je jedlo, pa tudi otroke so dajali vanjo spat," je dejala. V hiši ne manjkajo "buhkov kot" ter več kot sto let stari skrinja in zibka. "Zakonske postelje so bile nekoč majhne, ozke, zibke pa zmeraj polne. Danes so postelje velike, zibke pa bolj prazne," se je pošalila gospodinja.
Tudi postelja je takšna kot nekoč, ležišče so napolnili z ličkanjem. "Hiše nismo hoteli urediti kot muzej, ampak tako, da je v njej še vedno mogoče bivati. Prejšnjo zimo je bilo precejšnje zanimanje, ljudje so ostali po dva, tri dni in obujali spomine na mlada leta." V drugem delu hiše so v skladu s smernicami spomeniškega varstva uredili še eno spalnico pa kopalnico in kuhinjo ter majhno savno.
Zgodba o cvičku
Gospodar nato popelja goste v kamnito klet s starinskimi predmeti, vinoteko, vinskimi sodi. Sledi stara cvičkova napitnica, gostom pa postreže s kozarcem domačega cvička. V skednju sledi zgodba o cvičku, film v sedmih dejanjih in petih jezikih, o zgodovini vinske trte in cvička, njegovi sestavi in pridelavi. "Sem vino iz več sort belega in rdečega grozdja. Sem veselo vino. Z mano ste lahko dolgo v dobri družbi, ne da bi vas bolela glava… Danes sem med najbolj cenjenimi vini na Kranjskem," začne cviček svojo pripoved. "Tuji gostje so najprej do cvička zadržani, ko pa slišijo pripoved o njegovi zdravilnosti, so zelo navdušeni. Na koncu imamo še degustacijo sestavin cvička, običajno pa zaključimo s 'kraljem' cvička," je povedal Matjaž.
Matjaževa domačija je v slabih dveh letih že prepoznavna, povezani so tudi z okoliškimi turističnimi, konjeniškimi, vinogradniškimi društvi. "Veliko imamo sindikalnih skupin, med domačimi gosti prevladujejo Štajerci, med tujimi je veliko Rusov, Italijanov, predvsem iz okoliških zdravilišč, in vsi so navdušeni."
