V pismu, pod katerega se je podpisal predsednik EPeKA Peter Tomaž Dobrila, so zapisali, da so se mestni kulturniki ob sedanjem razvoju dogodkov znašli v položaju, ko morajo biti tiho in nemo gledati nasilje nad mestno kulturo in mestom samim. Neokusno početje je po njihovem mnenju pometeno pod preprogo in spravljeno pod varni plašč mestnega sveta, ki je županovo nenavadno odločitev o pokritju izgube javnega zavoda iz naslova projekta EPK 2012 celo potrdil.

Županu Francu Kanglerju v pismu med drugim očitajo, da Maribor postaja vse bolj podoben policijski državi in si obenem nadeva kičasto krono lažnega blišča. Zdajšnja oblast pa po njihovem mnenju trpi za očitnim pomanjkanjem znanja in strategije, kako v mestu upoštevati čim več interesov, kako zagotoviti delovanje čim bolj različnih ponudnikov kulture ter drugih vsebin in programov.

»Če so tovrstne geste, kot je pokritje izgube v višini 390.000 evrov in še dodatnih 105.000 evrov iz naslova sredstev, predvidenih za EPK 2012, ki si jih je vladajoča lokalna klika prisvojila brez javnega razpisa in brez upoštevanja kakovostnih kriterijev, ki so pogoj za razdeljevanje javnih sredstev, plod uradniške lenobe ali nezmožnosti konstruktivne mestne politike, nas lahko skrbi za Maribor. Če se tako obravnava evropski projekt, v katerega bodo uprte oči vsega sveta, in ki je med prioritetami lokalnega in nacionalnega programa za kulturo, je tak začetek scela klavrn in žalosten, saj odkriva predstavo, ki jo dotični imajo o evropskih projektih in evropskih sredstvih,« piše v odprtem pismu.

Mestna občina, ki bi morala odigrati vlogo nadzornika, je po mnenju avtorjev pisma postala izvrševalec dvomljivih poslovnih odločitev, ki finančno znesejo več kot dvakratnik vsega, kar razdeli med ponudnike kulturnih programov za vse leto. Ob tem se jim porajajo vprašanja neracionalne, nenamenske in negospodarne porabe denarja, vprašanje konfliktov interesov v strukturi mestnih oblasti in korupcije, saj gre za povezana dejanja večkratnih funkcionarjev, katerih funkcije se prepletajo in pokrivajo.

Početje v zvezi s projektom EPK pa po njihovem mnenju opazujejo in ocenjujejo tako partnerska mesta kot Slovenija ter Evropa in se zgražajo nad početjem mariborskih lokalcev. Duhovno in finančno osiromašeno mesto, ki se bori z upadanjem prebivalstva, se zdi brez vizije za prihodnost in samouničujoče, a oblasti to ne briga, kreativnost je odveč, da lahko mediokriteta vlada s svojo povprečnostjo, še dodajajo v odprtem pismu in ob tem opozarjajo, da partnerski portugalski Guimaraes, francoski Marseille in slovaške Košice (2013) ter celo poljski Lodž (2016) že razvijajo projekt in delajo promocijo mestu, medtem ko je mariborski postal zadušen in umazan, še preden je ugledal dan.