Po temačnem scenariju naj bi ob vključitvi pospeševalnika nastala črna luknja, zaradi katere bi se po vsem svetu začeli potresi. V nekaj dneh bi seizmična aktivnost dosegla neverjetno uničevalno stopnjo: mesta bi bila izbrisana s površja, oceani bi se dvignili in nekaj velikanskih cunamijev bi prelilo obalne predele. Nazadnje bi se Zemlja dobesedno odprla, staljena lava bi se razlila po površju, oceani bi zavreli, gorovja bi se zdrobila. Zemljina skorja bi razpadla, izginjati bi začel sam planet. Namesto Zemlje bi se pojavila bleščeča svetloba, nato pa bi bilo vsega konec. Po drugem, še bolj grozljivem scenariju pa bi v trenutku, morda v dvajsetini sekunde, ves planet enostavno izginil iz vesolja. V dveh sekundah bi sledila še Luna, čez osem minut Sonce in za njim še vsi drugi planeti našega osončja in potem druga vesoljska telesa. Zemljino uničenje bi zakrivilo tudi smrt naših še nepoznanih morebitnih vesoljskih bratov, le z manjšo zamudo, tolikšno, kolikor potrebuje svetloba Sonca, da jih doseže. Uničevalni val bi namreč potoval s svetlobno hitrostjo. Nov korak v znanosti ali pot v pogubo človeštva?
"Vsak, ki misli, da bo pospeševalnik povzročil konec sveta, je navaden tepec," je dejal profesor Brian Cox z Univerze v Massachusettsu. Tiskovni predstavnik za CERN, profesor James Gillies, pa je dejal: "Jezen sem, da ljudje verjamejo v takšne neumnosti. Naše delo bo obogatilo človeštvo, ne pa ga ogrozilo." Pospeševalnik LHC (Large Hadron Collider), velikansko napravo in največji ter najdražji znanstveni poskus v zgodovini, bodo zagnali v sredo. Ta ogromen "trkalnik atomov" so zgradili pod francosko-švicarsko mejo v bližini Ženeve in je najmočnejša naprava za raziskovanje atomov doslej.
