Ob dobrodošlici ne gre pozabiti, da se je v Himalajo odpravil skupaj s soplezalcem Pavlom Kozjekom, ki je za vedno ostal na gori, in Gregorjem Kresalom, ki je vzpon zaradi zdravstvenih težav opustil in se predčasno vrnil domov.
Na letališču se je ob Miškovičevi vrnitvi pojavila neznana ženska, ki je njegovi materi izročila doma pečen kruh in takoj nato zapustila prizorišče.
Dejan Miškovič je včeraj povedal nekaj pikrih na račun medijev. Povsem brez potrebe so ga namreč med tem, ko je bil ujet v steni, klicali na njegov mobilni telefon in mu s tem povsem izpraznili baterije. Mobitel pa je bila zanj v tistem času edina vez z reševalci. Poleg tega so novinarji o njegovem reševanju zapisovali pomanjkljive informacije, je še navrgel. Opisal je tudi nekaj hudih trenutkov na gori, kjer je preživel kar tri noči. Ko so se temperature ponoči spustile krepko pod ničlo, ni zatisnil očesa, saj je le tako lahko preživel. Kakor hitro je zjutraj posijalo sonce, je posušil obleko in opremo ter poskušal ujeti nekaj spanca.
Med drugim se je zahvalil alpinističnemu kolegu Tomažu Humarju, ki je z osebnimi znanstvi poskrbel, da je reševalna akcija stekla hitro in ga rešila z gore.
Omenil je še, da so pakistanski piloti helikopterjev vrhunski strokovnjaki, manjka pa jim več strokovnosti pri tehniki reševanja. Prav zaradi tega se Tomaž Humar včeraj še ni vrnil domov, saj jim tam pomaga s svojimi dolgoletnimi izkušnjami.
Neprespane in mrzle noči Dejanu niso pustile hujših posledic, le v rokah in nogah občasno čuti mravljince. Ob tem pove, da je imel izredno srečo, da je imel ob sebi vrhnji del šotora in še nekaj športnih gelov, ki so nadomestili izgubo tekočine, mineralov in soli.