Proruski separatisti in ukrajinska vlada se še naprej medsebojno obtožujejo za sestrelitev malezijskega letala, za Zahod pa je bolj ali manj jasno, da so zanj odgovorni prvi s kremeljsko pomočjo, saj v nasprotnem primeru ne bi razpolagali oziroma znali upravljati s sofisticiranim raketnim sistemom BUK, domnevno uporabljenim v napadu.
Gre za protiletalsko orožje, ki ga je razvila Sovjetska zveza in ga predstavila leta 1980, v sestavi vojaških sil pa ga imajo danes poleg Rusije še Kitajska, Severna Koreja, Sirija in tudi Ukrajina. Upravlja ga posadka štirih dobro izurjenih mož, zmogljiv radar pokriva območje v krogu 160 kilometrov, šest metrov dolga raketa pa lahko uniči letalo ali drugo raketo na razdalji oziroma višini 20 kilometrov. Njena učinkovitost naj bi bila 90-odstotna.
Dokazi krožijo po spletu
Ukrajinska vojska ima v svoji sestavi 60 tovrstnih raketnih sistemov, separatisti na vzhodu pa so se pred nekaj tedni hvalili, da so so si enega prisvojili. V Kijevu tega niso potrdili, zato za zdaj velja, da so ga lahko dobili samo od Rusije, če se bo izkazalo, da so ga resnično uporabili v napadu na malezijsko letalo.
Po svetovnem spletu so zakrožili nejasni posnetki raketnega vozila, ki naj bi bilo BUK 9K37, domnevni ukrajinski vohuni na ruski strani meje z Ukrajino pa naj bi poročali, da se je po četrtkovem incidentu takšno vozilo brez dveh od siceršnjih štirih raket vrnilo v Rusijo. Prevažali naj bi ga na transportnem tovornjaku, ki je hitrejši od BUK, opremljenega z gosenicami.
Na prizorišču strmoglavljenega letala se je medtem nadaljevalo natezanje med separatisti, ki nadzorujejo to območje na ukrajinskem vzhodu, ter mednarodnimi preiskovalci, ki jim je bilo omogočeno, da so se le za nekaj ur v soboto in nedeljo mudili na njem.
Proruski uporniki so za nemoten dostop preiskovalcev zahtevali od Kijeva razglasitev popolnega premirja, ukrajinske oblasti pa jih obtožujejo, da skušajo prikriti dokaze svojega zločina in si hkrati prisvajajo stvari iz prtljage potnikov in skrunijo preminule. Vodja separatistov v Donecku Aleksander Borodaj je včeraj sporočil, da so trupla 296 od 298 potnikov, kolikor naj bi jih bilo na letalu, skupaj z reševalci shranili na posebno vlakovno kompozicijo s hladilnimi vagoni in čakajo na dogovor, kako jih pospremiti k zadnjemu počitku v njihovih državah. Dodal je še, da so med razbitinami verjetno našli črni skrinjici, ki so ju pripravljeni izročiti mednarodnim preiskovalcem. Čez konec tedna so nekateri mediji objavili, da je vsaj ena od črnih skrinjic že v Moskvi, in razpredali, da bo to onemogočalo neodvisno preiskavo.
Oviranje neodvisne preiskave
Na temo slednje naj bi se danes na avstralsko pobudo znova sestal varnostni svet ZN in sprejel resolucijo s pozivom predvsem Moskvi, naj stori vse, da bodo mednarodni preiskovalci nemoteno raziskali incident. Tudi evropski pritisk na ruskega predsednika Putina se krepi, saj je britanski premier David Cameron za včerajšnji Sunday Times zapisal: »Če predsednik Putin ne bo spremenil svojega pristopa glede Ukrajine, bosta Evropa in Zahod morala temeljito spremeniti držo do Rusije.« Z nemško kanclerko Merklovo in francoskim predsednikom Hollandom se je že dogovarjal o novih sankcijah, o morebitnih ukrepih proti Moskvi po sestrelitvi malezijskega letala pa bodo govorili tudi na jutrišnjem sestanku zunanjih ministrov Evropske unije.
Po nedvoumni izjavi ameriškega zunanjega ministra, da je »zelo očitno«, da so separatisti v Ukrajini protiletalski raketni sistem dobili od Rusije se tudi v svetu krepi prepričanje, da je Putin v ukrajinski krizi prekoračil mejo in da je treba proti Rusiji odločneje ukrepati.
