Novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko je bil ob obletnici lanskih novembrskih dogodkov nagrajen s protesti sorodnikov več kot sto žrtev proevropske revolucije na osrednjem kijevskem trgu Majdan. Med včerajšnjo spominsko slovesnostjo se je slišalo »Porošenko, kdo so zdaj zate junaki«, »Kje so morilci« in tudi »Dol s Porošenkom«. Prvo javno izraženo nasprotovanje maja letos gladko izvoljenemu predsedniku so spodbudile predvsem njegove neuresničene obljube, da bodo ubiti protestniki proti Janukoviču proglašeni za narodne heroje, njihovi sorodniki pa dobili denarno zadoščenje. Očitno je bilo tokrat obnovljeno nezadovoljstvo na kijevskem Trgu neodvisnosti dovolj skrb zbujajoče za oblasti in ameriško delegacijo, da je slednja zaradi varnostnih razlogov odpovedala nastop podpredsednika Joeja Bidna na tamkajšnji slovesnosti. Porošenko je pred tem z vladnimi predstavniki prižgal sveče na Majdanu v spomin na ubite demonstrante, med kričanjem sorodnikov žrtev, ki je sledilo temu dejanju, pa je bilo skoraj nemogoče slišati njegov poskus, da bi preglasil protestnike, ko je dejal: »Če se bo takšno kričanje nadaljevalo, je bilo vse, kar smo storili na Majdanu, zaman.« Kasneje je obljubil, da bo podpisal uredbo, ki bo minulo zimo ubitim protestnikom priznala status narodnih herojev. Sorodniki žrtev so kljub temu zgroženi, da je bilo treba na priznanje tistim, ki »so s svojo smrtjo zagotovili, da lahko Ukrajina živi«, čakali tako dolgo.
Pomoči v orožju (še) ne bo
Ameriški podpredsednik Biden, ki je ob obletnici pomenljivo obiskal Kijev, je po pogovorih s Porošenkom pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj izpolni, kar je obljubil. Gre za septembrski dogovor iz Minska, ki ga po ukrajinskih in zahodnih trditvah Moskva ne spoštuje, saj naj bi krepila svojo vojaško navzočnost na ukrajinskem vzhodu in finančno podpirala tamkajšnje separatistične upornike. Rusija te obtožbe vztrajno zanika, ob včerajšnji obletnici pa so ukrajinske oblasti poročale, da je prvič od septembrskega premirja rusko topništvo prek meje obstreljevalo položaje ukrajinske vojske v Donbasu. Biden, ki je ponovil znano ameriško stališče, da ruska aneksija Krima in podpora separatistom v Donbasu pomeni flagrantno kršitev mednarodnega prava, je znova obljubil vso podporo Washingtona demokratičnim silam v Ukrajini, ni pa z ničimer namignil, da bi ZDA utegnile tamkajšnji vojski pomagati z orožjem, kar Kijev od Zahoda vztrajno zahteva.
Leto po tako imenovani proevropski revoluciji v Ukrajini je položaj precej nejasen. Nekaj zgodb je dobro poznanih, Janukovič je prebegnil v Rusijo in se občasno od tam oglaša s kakšno izjavo o protiustavni odstavitvi. Tja se je zatekel tudi njegov premier Mikola Azarov, ki v razkošni vili pri Moskvi gosti predstavnike ruske dume. Po navedbah ukrajinskega pravosodnega ministrstva, ki oba kazensko preganja, sta oba dobila rusko državljanstvo, še vedno pa sta po teh informacijah upravičena do ukrajinske pokojnine. Večina političnih analitikov meni, da je za Ukrajino izgubljen tudi polotok Krim, ki se je po mednarodno nepriznanem referendumu marca priključil Rusiji. Kar zadeva bližnjo prihodnost, so napovedi pesimistične. Vsi znaki napovedujejo zaostrovanje konflikta. Posamezni poveljniki proruskih separatistov že od premirja naprej dajejo vedeti, da gre za »strateški premor«, predsednik Porošenko pa je takoj po volitvah v Donecku in Lugansku napovedal, da bo ključni del mirovnega sporazuma o delni avtonomiji teh dveh pokrajin suspendiran. V preteklih dneh so zabeležili ostre spopade na vzhodu Ukrajine, število žrtev od septembrskega premirja pa je preseglo številko 800. V skladu z dogovorom iz Minska evropski opazovalci zgolj nadzorujejo premirje brez možnosti, da kakor koli vplivajo na vojaške premike in širitev nasilja. Če bi se državljanska vojna znova razplamtela, bi jo bilo po besedah Federice Mogherini, visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko, težko ustaviti. Posebej nejasne pa so namere ruskega premierja Putina pri tem. Po večmesečnih spopadih na ukrajinskem vzhodu je podprl sporazum iz Minska, strinjal se je tudi z dogovorom o rešitvi plinskega spora s Kijevom, ali je pripravljen na nov izbruh sovražnosti, pa ostaja nejasno. Nekateri analitiki so prepričani, da si želi zagotoviti vsaj kopenski koridor do Krima s pomočjo separatistov, ki naj bi osvojili Mariupol.
