Z močno nalezljivo hemoragično mrzlico se je v Gvineji, Sierri Leone in Liberiji okužilo več kot 22.000 ljudi, 8795 pa jih je umrlo. Znanstveniki so se sedaj lotili raziskav več sto vzorcev krvi okuženih z ebolo v Gvineji. Slediti želijo temu, kako se virus spreminja, in ugotoviti, ali se morda lažje prenaša s človeka na človeka, na spletni strani poroča britanski BBC.
Da se virusi sčasoma spreminjajo, ni nenavadno. Ebola, tako kot hiv ali gripa, sodi med viruse RNA, ti pa so zmožni visoke stopnje mutacije. Tako se lahko hitreje prilagodijo, kar povečuje tveganje za njihovo večjo nalezljivost. "Doslej smo videli več primerov, ki nimajo nobenih simptomov, asimptomatičnih primerov. Ti ljudje bi lahko bolje širili virus, a tega še vedno ne vemo. Virus se lahko spremeni v manj smrtonosnega, a bolj nalezljivega in tega se bojimo," je povedal Sakuntabhai.
Na drugi strani je virolog z univerze v Nottinghamu Jonathan Ball dejal, da še vedno ni jasno, ali v tem zadnjem izbruhu ebole simptomov dejansko ne kaže več ljudi kot v prejšnjih izbruhih. "Vemo, da do asimptomatičnih okužb pride... a težko je dognati, ali jih je v trenutnem izbruhu več," je dodal.
V zvezi z ebolo skrbi povzroča tudi to, da bi lahko z več časa na voljo in več gostitelji, v katerih se razvija, virus mutiral tako, da bi se sčasoma prenašal po zraku. Za zdaj sicer ni nobenih dokazov, ki bi kazali, da se to dogaja. Virus se še vedno prenaša zgolj z neposrednim stikom s telesom okuženega.