Ameriški predsednik Barack Obama je v svojem govoru med 68. zasedanjem generalne skupščine v odločnem tonu od ZN zahteval resolucijo, ki bo Sirijo prisilila, da naredi naslednji korak v smeri uničenja zalog njenega kemijskega orožja. Predsednik Obama je poleg tega velik del svojega govora posvetil še Iranu, s katerim si želi izboljšati odnose, a je kot prvi pogoj za dialog postavil sporazum o iranskem jedrskem programu.
Obama ponuja spravo
V zvezi z Iranom, za katerega v teh dneh v palači ZN vlada največje zanimanje, je predsednik Združenih držav najavil, da se bo John Kerry sestal z iranskim zunanjim ministrom Zafirom. »Vrhovni voditelj je proti jedrskemu orožju izrekel fatvo, predsednik Rohani pa je nato potrdil, da Islamska republika ne bo nikoli gradila atomskega orožja. Ti dve izjavi bi morali biti dovolj za to, da se naši vladi sporazumeta,« je včeraj Obama Teheranu ponudil dialog sprave, za katero je prišla pobuda iz Teherana. V palači OZN pa z nestrpnostjo pričakujejo Rohanijev odgovor. Obama, ki je v zvezi z Iranom prvič priznal, da so se ZDA v preteklosti vmešavale v iranske notranje zadeve, je dejal, da desetletja trajajoče sovražnosti ne bo mogoče pozabiti v eni noči.
Glede Sirije se je ameriški predsednik zavzel, da to nalogo opravijo Združeni narodi oziroma varnostni svet, ki naj bi z odločno resolucijo Bašarja Al Asada prisilil, da v Sirijo spusti inšpektorje ZN, ki bodo na kraju samem preverili, ali izročeni seznam kemijskega orožja odgovarja dejanskemu stanju. »Resolucijo morajo ZN sprejeti po hitrem postopku,« je zahteval Obama ter dodal, da mora besedilo vsebovati tudi sankcije v primeru, da Sirija ne bo spoštovala napovedanega dogovora. Ameriški predsednik med sankcijami ni omenil vojaškega napada. »Trditev, da napada s kemijskim orožjem ni zakrivil sirski režim, je žalitev za človeški razum in legitimnost institucije Združenih narodov,« je Obama ošvrknil ruskega predsednika Putina, ki vztraja na stališču, da so kemijsko orožje uporabili uporniki.
Skromnejša udeležba
Letošnje zasedanje generalne skupščine poteka v nekoliko okrnjeni zasedbi. Celotno območje Združenih narodov je namreč spremenjeno v gradbišče, zaradi česar razprava, ki bo letos trajala nekoliko manj časa kot običajno, poteka v improviziranem prostoru, ki lahko sprejme le omejeno število delegatov. Neudobne razmere za delo in pomanjkanje bolj reprezentančnega okolja, v katerem se radi postavljajo državniki, je najverjetneje razlog za to, da na letošnjem največjem shodu svetovnih voditeljev manjkajo nekatera znana imena. Kljub temu pa zaradi novih možnosti za diplomatsko rešitev vojne v Siriji kot tudi zaradi popuščanja napetosti z Iranom v stekleni palači tokrat vlada zmerni optimizem. Predsednik Obama je dejal, da današnji svet ni v ničemer podoben tistemu, ki je obstajal med hladno vojno, še manj obdobju, v katerem so ustanavljali Združene narode. Mednarodni geopolitični položaj predstavlja danes nove izzive za vse države, kaj šele za tako mastodontsko organizacijo, kot so Združeni narodi. Nova razvojna agenda, o kateri poleg najbolj perečih mednarodnih vprašanj razpravlja tokratna generalna skupščina, zaradi tega ne more delovati drugače kot seznam dobrih želja. ZN namreč nima sredstev, ne mehanizmov, s katerimi bi se lahko lotila reševanja problemov revščine ali klimatskih sprememb.
