Potem ko je švedsko mesto Gothenburg sprejelo enoletno poskusno obdobje za skrajšanje delavnika z osem na šest ur dnevno za polovico občinskih uslužbencev, prihajajo podobne novice o razbremenjevanju delavcev tudi s Francije, kjer so sindikati in delodajalci podpisali pravno zavezujoč sporazum, s katerim delodajalci od zaposlenih ne smejo zahtevati prebiranja elektronske pošte oziroma uporabe drugih komunikacijskih naprav za službene namene tudi po zaključku delovnih ur. Francoski delavci so sicer že sedaj omejeni na največ 35 delovnih ur tedensko, razen če ne podpišejo posebne pogodbe, s katero se tej možnosti odpovedujejo.
Zgodovinsko je tehnološki napredek običajno omogočil racionalizacijo dela in delavcem sprostil večje količine prostega časa, razvoj komunikacijskih tehnologij pa je imel ob boku današnjega hiper tekmovalnega poslovnega sveta ravno obraten učinek. Domači računalniki s spletno povezavo, kasneje mobilni telefoni in danes s spletom neprestano povezane pametne naprave so omogočile, da pisarno in delo vedno nosimo s seboj in lahko delo opravljamo tudi izven pisarn. Hkrati pa to tudi pomeni, da vedno več delodajalcev od svojih zaposlenih pričakuje, da so ves čas dostopni in sposobni opraviti nujne naloge tudi izven delovnika.
Izvajanje sporazuma bi mnogim zaposlenim omogočilo ob odhodu z delovnega mesta pustiti službene obremenitve za seboj, s čimer bi lahko več časa posvečali kvaliteti osebnega življenja in sproščanju od stresa. Največ koristi od sporazuma bodo tako vsekakor imeli delavci, s časom pa bi se lahko pokazale koristi tudi na drugih področjih, kot je zdravje prebivalstva in morda posledično tudi produktivnost dela med uradnimi urami.
