Prvo in zato zgodovinsko poročilo o stanju naroda hrvaškega premierja v hrvaškem saboru ni naredilo vtisa na nikogar. Tudi vladajoča večina v saboru je zgolj z vljudnostnim in medlim ploskanjem pozdravila nagovor premierja Zorana Milanovića, ki je v prvem poročilu o delu vlade nadaljeval obračun s političnimi nasprotniki in določenimi družbenimi skupinami, kot so tiste, ki se upirajo ciriličnim napisom v Vukovarju ali istospolnim porokam. Sicer je bil nekoliko bolj zadržan v kritikah kot po navadi. »Naša življenja, ne glede na gospodarsko stanje, bi izgubila vrednost, če bi pustili, da poteptajo vrednote antifašizma in sekularizma, če bi dovolili diskriminacijo istospolnih skupnosti, če bi dovolili, da bo katera koli manjšinska skupnost ogrožena ali da bo ostala brez pravic,« je razložil.
Čeprav je levji delež poročila namenil perečim gospodarskim vprašanjem, tehnokratsko navajanje gospodarskih kazalcev in deklarativno naštevanje ukrepov za domnevno boljši jutri ne bosta prepričali državljanov, da bo vladna gospodarska politika kmalu ustavila padec življenjskega standarda. Sindikati niso dobili odgovora, kdaj bo vlada sprožila dvig gospodarstva, delodajalci in ekonomisti niso dočakali objave konkretnih smeri za izhod iz petletne recesije. Za slabo finančno in gospodarsko stanje države, ki naj bi ga še naprej reševali brez ostrih rezov, je Milanović obtožil bivšo vlado.
Največ prepira okrog lex Perković
Šef največje opozicijske stranke in poslanec HDZ Tomislav Karamarko, ki je bil član prejšnje vlade, je ostro udaril nazaj. Levosredinska vlada je »zrela za odstop«, ker naj bi Hrvaško »uničila gospodarsko in moralno«. Obtožil je vlado, da je na silo čez noč postavila dvojezične napise v Vukovarju, da zavrača referendum o istospolnih porokah ter da je zaradi lex Perković sprl Hrvaško z EU. Tudi poslanci drugih opozicijskih strank so se strinjali, da mora vlada čim prej umakniti omejitve pri izročitvah oseb na podlagi evropskega pripornega naloga. Del opozicije pa je obenem podprl vladne napovedi o ustavnih spremembah, s katerimi bi odpravili zastarevanje vseh težkih umorov in postopke pustili hrvaškem pravosodju. Sicer pa ustavne spremembe ne bodo možne brez glasov poslancev HDZ, ki jih pogojujejo predvsem s spremembo lex Perković in konkretnimi potezami pri izvajanju zakona o sodelovanju v kazenskih postopkih s članicama EU. Opozicija je zamerila Milanoviću, ker je zapustil sabor med njihovimi nastopi, a so utihnili, ker je po svojem govoru odšel tudi Karamarko.
Milanović je pojasnil, da je moral opraviti nekaj telefonskih pogovorov s tujino. Vrnil se je v popoldanskih urah, da bi v sklepni besedi povedal, da je od opozicije pričakoval vsaj kakšno gospodarsko idejo ali nasvet. A niti sam ni ponudil odgovora na vprašanje, ki so najbolj zanimala poslance. Predvsem glede zapleta z EU. Ponavljal je, da ne bo nobenih sankcij EU, in znova zavrnil kritike zaradi postavitve ciriličnih napisov. Poslancem je za konec prebral in na klopeh pustil del izvoda marčevskega poročila EK o napredku Hrvaške, v katerem je Bruselj izrazil pričakovanje, da bo Zagreb nadaljeval vračanje cirilice v Vukovarju. gi/sta
