Policisti morajo ob aretaciji sicer še vedno prebrati osumljencu tako imenovane »Miranda pravice«, kar pomeni, da mu zrecitirajo, da je lahko tiho, ker bodo vse kar pove, uporabili proti njemu. Vendar lahko tožilci po novem na sojenju poroto prepričujejo, da je molk neke vrste priznanje krivde.
Molk prikazali kot priznanje krivde
Šlo je za določitev v primeru Genoveva Salinasa proti državi Teksas, kjer je bil obsojen zaradi dvojnega umora. Policisti so ga leta 1993 pripeljali na zaslišanje pod pretvezo, da ga želijo le fotografirati in izločiti kot osumljenca. Vprašali so ga, ali bi lahko tulci nabojev, ki so jih našli na kraju zločina, ustrezali njegovi šibrovki, nakar je Salinas obmolknil in ni povedal več ničesar.
Tožilci so nato ta njegov molk poroti prikazali kot priznanje krivde in uspeli. Za konservativno večino sodišča je mnenje napisal Samuel Alito in razložil kaveljc. Če bi Salinas namesto molka policistom povedal, da se sklicuje na peti amandma k ameriški ustavi, ki ščiti pred samoobdolžitvijo, potem tega tožilci na sodišču ne bi smeli uporabiti.
Ljudje ne morejo vedeti, kaj naj povedo policistom
Sodnik Stephen Breyer je v mnenju liberalne večine zapisal, da to nima smisla, saj ljudje ne morejo vedeti, kaj natančno, naj povedo policistom, da se to ne bo štelo kot obremenilni dokaz. Bodočim osumljencem lahko sedaj pomaga spet Hollywood, ki je populariziral pravico do molka. V kriminalnih serijah bodo morali osumljenci pač ponavljati, da se sklicujejo na peti amandma.
